Solata na balkonu
Veliko izmed vas se bo te dni odločalo o saditvi prve zelenjave. Največkrat se odločamo za solato. Domača je vedno najboljša in kdo drug kot mi sami najboljše vemo ali je naša solata čista ali pa je prepojena z najrazličnejšimi zdravju škodljivimi substancami. V zadnjih letih se veliko ljudi odloča tudi za zasaditev na balkonu. In ravno solata je tista, ki krasi veliko balkonov in veliko korit. Nekaj kratkih nasvetov za vse tiste, ki bi se letos pridružili tistim, ki jim gojenje zelenjave na balkonu ne predstavlja nobenega problema.
Solata
Solata je ena izmed prvih zelenjav, ki jo spomladi zasadimo. Spada med najstarejše in še vedno najpomembnejše vrtnine. Največkrat se odločimo da kupimo kar sadike, ki jih potem samo podtaknemo, zalivamo in čakamo, da dozori. Slovenci se velikokrat odločamo predvsem med vrstam ljubljanska ledenka in bistra, med mehkolistnatimi sortami pa majsko kraljico in atrakcijo.
Saditev solate
Med solato naj bo 30 cm prostora v vsako kotanjico pa spustimo po eno seme. V kolikor mislimo, da seme ne bo vzklilo, spustimo še enega. Vendar pa ne pretiravamo. Semena na koncu samo rahlo prekrijemo z zemljo. Sadimo jih plitvo.
S sajenjem lahko začnemo že od marca pa vse tam do septembra.
Med sejanjem rastline v lonce in korita jim omejimo življenjski prostor iz katerega le-ta črpa vodo in hranilne snovi. Solata je preprosta rastlina, vrtnina, zelenjava. Uspevala bo že v 10 cm velikih posodah in koritih.
Glede materiala lahko izbiramo med glinenimi, plastičnimi, kovinskimi ali lesenimi posodami. Posode iz glinenih materialov so porozne, kar pomeni, da voda iz njih hitreje izhlapeva zato bo naša solata v glinenih posodah potrebovala malo več zalivanja. Pomagamo si lahko tudi tako, da notranjost glinene posode še preden nasujemo zemljo ovijemo v plastično folijo, ki preprečuje izhlapevanje.
Nega in lega solate
Ker je večina balkonov pod streho, lahko kontroliramo koliko vode dodajamo rastlini. Porabimo jo sicer več , kot bi jo pri zasaditvi na vrtu. Uporabimo rahlo postano vodo, se pravi, da pustimo vodo čez noč oziroma lahko več dni v večjih plastičnih zalivalkah ali pa si omislimo manjše zbiralnike vode, v katerih so bo zbirala deževnica.
Zalivamo jo predvsem zjutraj, saj je zvečer rastlina predvsem v sončnem obdobju že zelo izmučena. Zalivamo jih raje redkeje kot obilno. Vodo dodajamo postopoma v majhnem curku naravnost v zemljo. Zalivamo pa toliko časa, dokler se v podstavku ne začne nabirati odvečna voda. V vročem obdobju le to vodo kar pustimo, spomladi in jeseni pa jo raje odlijemo. Vedno moramo poskrbeti za odvajanje vode, saj nobena rastlina ne prenese zastajajoče vode.
Lonce oziroma posode s solato postavimo na sončno stran. Se pravi izberemo jugovzhodno, južno ali jugozahodno lego.
Zemljo pa lahko pripravimo kar sami. Lahko uporabimo mešanico vrtne zemlje, mivke in komposta ali pa se znajdemo in vljudno vprašamo lastnike sosednjih travnikov, če lahko poberemo zemljo kar iz krtin, ki je tudi zelo primerna. Obogatimo jo samo še z kompostom ali preparelim hlevskim gnojem. Pazimo samo, da ni pognojena preveč. V trgovinah pa imamo na izbiro različna mineralna gnojila. Torej vsak po svoje.
Vaša solata bo zrasla in kmalu pripravljena na okusnem pomladanskem krožniku.
Bolezni solate
Glavni bolezni solate sta siva plesen in pepelaste plesni, škodljivci pa polži, za kar pa mislim, da vas na balkonih ni potrebno skrbeti. Razvoj plesni preprečimo z ustreznim zalivanjem in dovolj razmika med rastlinami, s čimer izboljšamo kroženje zraka. Tako, da ne potrebujemo nobenih strupenih snovi. Naša solata bo še vedno bio.
Pobiranje solate
Listnato solato pobiramo že v 6 tednu po setvi, medtem ko glavnata potrebuje od 8 do 10 tednov.
Vitamini
Solata je zelo zdrava jed, še posebej če jo gojimo sami. Takrat dobro vemo kaj jemo in katere vrste gnojil smo uporabljali. Solata je bogata z vitamini A, C, E, B1, B2, B3, B6 in minerali. Sem pa spadajo fosfor, kalcij magnezij, železo in baker.
In za konec. Želim vam obilo veselja pri eksperimentiranju in sajenju svojega prvega pridelka na vašem balkonu.