Primorci beremo, pa vi?
Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.
(Mongolski pregovor)
Projekt Primorci beremo, ki ga je zasnovala tolminska knjižnica, letos že osmič vabi k branju knjig slovenskih avtorjev. Projekt je namenjen spodbujanju bralne kulture in je namenjen odraslim bralcem (člani sodelujočih knjižnic, ki so starejši od 15 let). Projektu Primorci beremo se je pridružilo 9 primorskih knjižnic in sedem uspešno zaključenih akcij je pokazalo, da projekt uspešno približuje slovenske avtorje bralcem, ki vsako leto znova nestrpno pričakujejo začetek nove sezone projekta Primorci beremo. Bralec je povabljen, da prebere vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko ter za vsako od prebranih knjig izpolni bralno znamenje (bralčeve misli o prebranem), vendar veliko bralcev prebere več od zahtevanega. S tem je bralec uspešno zaključil projekt in po koncu projekta prejme priznanje Primorci beremo in navadno tudi knjižno nagrado. Začetek in konec projekta je vsako leto zaznamovan z literarnimi srečanji v sodelujočih knjižnicah. Letos Primorci izbiramo med kar 52 proznimi deli in 11 pesniškimi zbirkami.
Pred nekaj leti sem se odločila sodelovati tudi sama, saj imam že od nekdaj rada knjige in branje, a sem zasledila, da le redko posežem po knjigah slovenskih avtorjev. Projekt Primorci beremo mi je približal slovenske avtorje zato sem pogosteje posegla po njihovih knjigah, ki so me pozitivno presenetile. Tudi največji knjižni molji včasih rabimo malo spodbude za popestritev naših bralnih seznamov.
Kot sveža lastnica e-bralnika pogrešam edino izvode knjig iz seznama projekta namenjenih e-bralnikom v spletni eKnjižnici in eKnjigarni BIBLOS. Njihov sistem sem že preizkusila in postala zadovoljna uporabnica, saj je enostaven (skozi celotno namestitev vam pomagajo z navodili na njihovi spletni strani) in uporaben. Čeprav se sama tiskanim izvodom knjig še vedno ne morem upreti.
Bralna kultura in odnos do branja
Čeprav je mogoče prebrati veliko o sramotno nizki bralni kulturi v Sloveniji in o tem kako malo Slovenci beremo, sem sama mnenja, da beremo veliko, vprašanje pa je kaj beremo in kakšna je kakovostna raven prebranega. Tu pa lahko podobni projekti in literarna srečanja ogromno pripomorejo in nas spodbudijo k branju zahtevnejših in vsebinsko bolj bogatih knjig. K branju pa bi morali pritegniti tudi mlajše bralce in razvijati njihovo zanimanje za knjigo. Glede na to da raziskave kažejo na relativno veliko izposojo knjig v knjižnicah in manj nakupov knjig, pa bi lahko povečali dostopnost izvodov v knjižnicah saj je do nekaterih knjig (tudi nagrajenih) težko priti.
Ne pozabimo in spodbujajmo k branju tako mlade kot tudi starejše, berite tudi svojim otrokom. Bodite jim zgled pri branju. Otrokom z branjem omogočate boljši socialni, osebni in čustveni razvoj. Prav tako razvijate njihovo domišljijo in jezikovni razvoj.
Kakšna pa je vaša bralna kultura in odnos do branja?
Kot otrok nisem brala nič, le tisto, kar smo morali. Kot najstnica sem iskala bližnjice, knjige, ki smo jih morali prebrati v srednji šoli, sem spoznavala le skozi uvode. Potem sem prišla v tista leta, kar enih deset jih je bilo, ko sem vzljubila branje. Zakaj? Končno sem našla nekaj, kar me je potegnilo. In tako sem deset let uživala v pisani besedi, dobesedno hlastala sem knjige. Potem pa je prišel čas za družino in knjige so spet le za okras. Morda bo pa le ponovno prišel tisti čas, morda bom nekoč imela čas 🙂