Presežimo miselnost žrtve
Kaj bi si upali narediti, če ne bi imeli ničesar izgubiti? Kaj bi si upali postati, če bi vedeli, da vas čaka uspeh? Kaj bi si upali imeti, če ne bi obstajale nobene omejitve? Čas je, da si zastavite plemenite cilje!
Morda je vaše življenje v tem trenutku težko in naporno, a lahko je takšna le trenutna resničnost, ki se bo kmalu spremenila. Boleče izkušnje, ki jih izkušate lahko obrnete sebi v prid, tako da jim prisluhnete, da vam povedo kje je vaš problem, zakaj se vam je zataknilo in vam na ta način pomagajo rasti, napredovati in se iz njih prebuditi. Življenjska kriza je pravzaprav priložnost, da se zazremo globoko vase in poiščemo ustvarjalne rešitve, se prebudimo iz izvora težav in začnemo ustvarjati kvalitetnejše življenje in boljši svet.
Prepoznajte miselnost žrtve
Kmalu po rojstvu nas začnejo učiti podrejanja avtoritetam, od katerih podzavestno vase vsrkamo spoznanja o tem, kako deluje svet. Če na primer starši mislijo, da je do denarja težko priti ali če če pogosto premlevajo svoje zdravstvene težave, boste takšen odnos do stvari zelo verjetno zavzeli tudi sami. Tudi šola, vlada, mediji in verstva nas oblikujejo miselnost, da živimo v oblasti nekoga drugega. Vse dokler si želimo boljše življenje, a moč za to pripisujemo nekomu drugemu in se nam hkrati zdi, da si ne zaslužimo več kot imamo se nahajamo na stopnji prepričanja, da smo žrtve. Značilnost ljudi, ki razmišljajo kot žrtve je tudi nenehno pritoževanje in obtoževanje – za življenjske okoliščine, v katerih so se znašli krivijo sistem, vlado in vse, kar se dogaja po svetu, pritožujejo se nad sosedi, družino, prijatelji. Čeprav so nas s takšno miselnostjo “okužili” kmalu po rojstvu je sedaj čas je, da jo prepoznamo, jo predelamo in odkrijemo kako svet v resnici deluje.
Za vse svoje življenjske izkušnje je najprej potrebno prevzeti odgovornost – situacije, v kateri se nahajamo smo s svojimi prepričanji ustvarili sami. Ne govorim o krivdi, marveč zgolj o odgovornosti. Prav tako je pomembno, da se začnemo zavedati svojih misli. Mnogo ljudi se namreč ne zaveda svojih misli, z njimi so popolnoma poenoteni. Zavedanje lastnih prepričanj je korenit in močan korak, saj šele takrat, ko se začnemo zavedati lastnih misli, lahko pričnemo z njihovim spreminjanjem. Z opazovanjem misli kot oblakov, ki bežijo mimo po platnu zavedanja, smo od njih ločeni in ob tem občutimo svobodo. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da smo močnejši kot si mislite – kot žrtev namreč vsepovsod vidimo prepreke, ki nas ovirajo na poti do cilja. Še preden kaj poskusimo, se že vnaprej osredotočimo na omejujoče prepričanje, ki nam prepreči, da bi stvar sploh poskusili izpeljati. Za trenutek se poigrajte z miselnostjo, da je vse mogoče in spoznali boste kje se v resnici nahajajo omejitve. Ne govorim o preteklih izkušnjah, ampak govorim o miselnem vzorcu, s katerim morda pritegnete stvari, ki se vam dogajajo, o miselnem vzorcu, zaradi katerega morda še naprej živite tako, kot si ne želite več, a kjub vsemu vztrajate, ker se počutite kot žrtev. Govorim o načinu razmišljanja, s katerim si vedno dopovedujete, da ne boste zmagali.
Začnite se zavedati, da sta preteklost in prihodnost dve popolnoma ločeni stvari. Seveda je pomembno, da se zazremo v preteklost in se skušamo spomniti, kaj se nam je zgodilo, poudarek pa je na tem kako razumemo določeno stvar, ki se nam je pripetila. To je odločilnega pomena, kajti če smo mnenja, da je določena izkušnja grozna, bomo to bolečino zelo dolgo nosili s seboj in najbrž pritegnili še več podobnih izkušenj. Na takšne spomine in izkušnje poskušajmo pogledati z drugačnega zornega kota, spremeniti skušajmo njihov pomen, najti v njih nekaj dobrega. Pri tem gre za preseganje lastnega razmišljanja, katerega se moramo zavedati, da se prebudimo s trenutne stopnje zavedanja.
Stop pritoževanju
Da bi se začeli v celoti zavedati pritoževanja vam ponujam naslednji izziv: preživite naslednjih nekaj dni ali tednov brez pritoževanja. Tik preden se nameravate pritožiti, se ugriznite v jezik. Malo počakajte in pomislite: “Kaj bi raje imel namesto tega?” Namesto, da izrazite pritožbo, raje izrazite svoj cilj.
Spremenite repertoar vaših besed
Ob razmišljanju se igrajte z besedami. Ne govorite več o težavah, ampak jih poimenujte “priložnosti”, s katerimi boste v načinu razmišljanja stopili na višjo raven. Spreminjajte stavke, ki se začnejo z besedo “moram…” v pozitivnejše, kot so “lahko…”. Namesto, da rečete, da ste naleteli na oviro, recite, da je pred vami izziv. Namesto, da rečete, da vas nekaj boli, bolečino poimenujte znamenje, saj nam bolečina dejansko nekaj sporoča. Z izborom drugih besed boste prevzeli nadzor nad lastno resničnostjo.
Osredotočajte se na dobro
Namesto, da se obtožujete in podcenjujete, rajši poiščite načine spodbujanja. Globoko v vas je še vedno nekaj čudovitega. S tistega je le potrebno obrisati prah, nekoliko zloščiti in zaliti, postaviti na svetlo, da začne rasti in se razbohoti. Brezpogojno verjemite vase. Morda celo naredite seznam stvari, za katere veste, da ste dobri v njih, seznam stvari, ki jih radi počnete. Podarite si priznanje za vse spretnosti, ki jih premorete.
Morda se ob prebiranju teh vrstic počutite nekoliko zmedeni, vendar je to zgolj stanje kateremu sledi jasnost. Morda se počutite naprijetno, saj prvič tako razmišljate in si zastavljate cilje. Z nekaj vaje in truda vam bo kmalu lažje. Potrepljajte se, saj ste na poti odkrivanja nadzora in kreiranja življenja, kot ste si ga vedno želei in si ga zaslužite.
