Pot odvisnosti – komuna 2. del

Preden si preberete drugi del, vabim, da preberete tudi: Pot odvisnosti – komuna 1. del

Sprejem

Prispela v center. Nekega sprejema ni imela. Takoj jo z dvorišča odpeljejo v spodnjo sobo. Stvari, ki so jo spremljale … obleke, igračke spomini so jih takoj vzeli. Čez čas pridejo štiri močnejša dekleta, starosti poznih 20-tih. Ukažejo, naj se sleče in sledil je zelo neprijeten, temeljit  pregled celega telesa, tudi odprtin, če se lepo izrazim,  ki jih dekleta, ženske imamo. Po temeljitem in motečem pregledu jo odpeljejo do sanitarij. Starega tuša in ji ukažejo naj izpere iz sebe vse, vsa ličila s čimer prekriva svoj naravni videz. Da napišem že zdaj, v takšnih centrih ni dovoljena uporaba ličil, vsaj ne na začetku.

Podali so ji veliko brisačo, s katero se je ovila in jo pripeljali do sobe. V njej so bile tri postelje, dve že zasedeni, tretja je čakala na njo. Pripeljejo ji oblačila. 4 dekleta ostanejo z njo v sobi, da si pospravi in uredi omaro ter primerno obleče. Sledila je jedilnica, čas večerje. Opazila je, da vsi strmijo vanjo. Ni želela niti pogledati nekoga, kaj šele odzvati se, ta 4 dekleta so jo obkolila in bila je njihova tarča, ujetnik. Niti ena ni bila Slovenka. Tudi pogovor ni mogel steči. Po večerji cigaret, ki njej kot začetnici, ni pripadal. Začetnika, na novo prispeli odvisnik,  gre skozi trda pravila, zelo trda pravila. Ni cigareta pred in po jedi. Se pravi tudi zjutraj, ko se zbudiš, ni dovoljeno kaditi. Prvi mesec ne smeš piti kave. Piješ čaj, imenovan tizana, po katerem po vsej verjetnosti prvih nekaj dni bruhaš in si popolnoma nesposoben za delo. Čaj je mešanica zdravilnih rastlin, vsaj tako je bilo rečeno. Po navadi so ga pripravljali zelo zanemarjeno, tako, da si velikokrat moral popiti tudi rastline, ki so bile ogabne. Pil si ga zjutraj ob 7h pri bujenju, nato po prvi pavzi ob 10h, sledi 12h, nato 15h in zadnja je bila 18h. Kadar si kot začetnik imel močne krče, so ti celo pripravili  kopel narejen s tizano. In moram priznati, deluje.

Nato so jo odpeljali v veliko sobo, v kateri so se po večerji in večernih  opravilih srečevali vsak dan in govorili. Govorili na splošno o dnevu, ki je za njimi. Morala se je predstaviti. V tem centru je bilo 42 ljudi. Vsi so strmeli vanjo in bila je najmlajša – tarča. Poiskali so ji nekaj Slovencev in jih prosili za prevod. Lahko so jo vsi razumeli. Z njo vred so bili 4-rje Slovenci. 2 moška, tik pred odhodom in ženska stara nekje 30 let,  ki se je ponovno vrnila.

Kot začetnik dobiš 2 spremljevalca. Ta ti nalagata opravila in te opazujeta. Opravila v takšnih centrih pa so fizično zelo zahtevna za dekle, ki je, naj omenim trpela tudi za anoreksijo in pri svojih 18 tehtala 32 kilogramov. Drobna najstnica pred kruto resničnostjo, vsak dan z novimi nalogami. Že prvi večer, ko odideš v posteljo, ob 22h, ko se ugašajo luči,  se ji poraja vprašanje, moram oditi … pa je dejansko odšla šele po treh letih, ko se vsakemu odvisniku zdravljenje zaključi. Prvo jutro. Zbudila sta jo dva moška. Portugalca. Seveda slovensko nista znala in ji še v postelji ponudila tizano. Kar zameglilo se ji je. Zatisnila si je nos in poskušala piti. Pri drugem požirku je hitela na stranišče, seveda vsi drugi z njo in bruhala do zajtrka. Obstaja pravilo, da moraš poln kozarec, ki je včasih presegal tudi 3 dl popiti do konca in z vso usedlino. Bruhanje je sledilo tudi pri večerni tizani tako, da je vedela, da bo ta del življenja neizogiben in zelo neprijeten.

Ostati čist

Dela, ki jih v komuni dobivaš so različna. Lahko si pri živalih. Tam so imeli ogromne svinje in napadalne ovce. Izkušnja na tem delu je bil ugriz te ogromne svinje in napad ovna, ki ji je naredi hujšo poškodbo tako, da je že drugi dan bila dejansko odpeljana k zdravniku. Seveda varovana zdaj, s petimi odvisniki. Vsi so čakali odhod. V tujini je farmacija drugačna od naše. Lahko kupiš marsikatero tableto, ki vsebuje morfij. Ko jih poješ 3,4,5 si kar dovolj zadet. In to si je vsak odvisnik  seveda želel. Oditi ven in si vzeti ter zadeti s temi tableti, ki jih je dokaj kmalu začela jemati tudi sama. Torej tudi v komuni imaš dostop do vseh drog, ki si jih zaželiš in, ko gledaš krog sebe neprestano zadete odvisnike, je ostati čist zelo nemogoče.
Med deli si lahko okopaval zemljo, sadil travo, prenašal kamenje, gradil. Ročno menjaval vodo manjšega jezera, pulil do pikice natančno vsako travico med peskom na dvorišču komune, pleskal. Torej si se srečeval z obširnimi deli. Odvisniki so si sami  ustvarjali okolje v katerem  živeli. Sama je v začetni fazi naletela na zelo lep in urejen center, kasneje ob menjavi, v porušenega in starega, kjer ni bilo toalete, niti tuša. Zadnji center pa že več let zapuščena starejša kmetija. V takšnih centrih zadnje faze si lahko imel več izhodov in tudi prodajal na ulicah. Prodajali so izdelke ročne izdelave, ki so jih sami izdelali.

Pobeg

Dnevi v komuni so bili z dneva v dan zanjo težji. Tako, da je v 14. dnevu skovala načrt, zelo pameten, kako zbežati. Si je upala. Si je, si je. Zbežala je in takrat panika. Vsi so jo iskali. In ker nimaš denarja, te kmalu najdejo. Odpeljali so jo  v neko temno sobo, ki je služila kot skladišče. Z njo sta bila dva moška. Ko sta zaprla vrata, je po njej samo padalo. Glava, obraz, ustnice, vsa je krvavela. Ko je padla na tla, so jo pljuvali, scali po njej, jo brcali tako, da si je v tistem trenutku želela samo še umreti.  Po tem dogodku je bila večkrat v tem skladišču in vedno enako.

V prvem letu ni govorila z nikomer, čeprav je v tretjem mesecu prešla v drugo skupino, je te ljudi tako močno zasovražila. Sreča, kmalu so jo premestili. Vzrok: slabo vedenje. Bila je normalna, pridna, naredila je vse, kar je morala, za njih pač ni bila to, kar so pričakovali. To je bila izkušnja iz prvega centra. V drugem se je zaljubila, v tretjem centru zanosila in odšla domov še večja odvisnica, kot je kdajkoli bila. Ker ob takem početju s teboj, kot oseba,  zasovražiš vse, tudi svoje starše, ker so te spravili sem.  Njen novi prijatelj, partner tujec in ne Slovenec. Samo domov nikoli več. Odšla je z njim v tujino in  10 let ni spregovorila s svojimi starši.

In za konec tisto glavno kar ste želeli je ozdravela? Ne. Njen mnogo starejši partner je bil odvisnik že od 13-tega leta. Z njo je postalo samo še slabše. Takšni centri sploh pomagajo? Mogoče, mogoče samo nekaterim.

Med tem svojim potovanjem je spoznala nekje 8 Slovencev. Lani ji je zaradi prevelikega odmerka umrla še zadnja prijateljica, ki je šla na pot v komuno.