Parkiranje na invalidskih parkirnih mestih

Tempo življenja je vse hitrejši. Opravkov je vedno več. Avtomobil je že zdavnaj postal nuja in parkirnih mest je skoraj povsod premalo. Posebej parkirišča blizu vhodov v nakupovalne centre in v mestnih središčih so navadno zasedena skoraj do zadnjega parkirnega prostora.

Ne glede na zasedenost parkirišča je vse bolj pogosto, da vozniki zaradi časovne stiske ali pa zgolj zaradi lenobe, želijo parkirati čim bližje vhodu objekta. In na nabito polnem parkirišču zagledajo parkirni prostor, dva, tri celo več, tik pri vhodu. Že na pogled gre za drugačna parkirna mesta. Širša so, označena z rumeno barvo in opremljena s posebnim znakom. So invalidska parkirna mesta.

Nekateri vozniki peljejo mimo teh mest in iščejo dalje, tudi če je treba parkirati nekoliko dlje vstran. Drugim se prikrade misel, da bi parkirali na širok rumen parkirni prostor. Samo tokrat. Saj bo le za kratek čas in prostih je več teh mest. Najhujši pa so tisti, ki brez pomisleka parkirajo na invalidsko parkirno mesto. Velikokrat se zgodi, da to storijo kljub obilici običajnih parkirnih prostorov, pa čeprav so le-ti oddaljeni le nekaj metrov. Čez komot ga pač ni!

Vsi vemo da mora biti vsako vozilo, ki je parkirano na invalidskem parkirnem mestu, označeno z veljavno parkirno karto, čeprav morda ne vemo, kateri člen člen Zakona o pravilih cestnega prometa to določa. Poleg upravičenca sme parkirno karto uporabljati spremljevalec, ki vozi in spremlja imetnika parkirne karte. In nihče drug!

Upravičenci sicer lahko parkirajo tudi na parkirnih mestih, ki niso označena za invalide, in na takšnih mestih ob označbi vozila z veljavno parkirno karto, uveljavljajo pravice, ki jim jih daje izdana parkirna karta. Toda običajna parkirna mesta v veliki večini primerov niso primerna za invalide, saj so preozka.

Zakonodaja je zelo jasna glede tega, kdo je upravičen parkirati na invalidskem parkirnem mestu, pa tudi glede kazni za tiste, ki niso upravičenci. V kolikor vozilo ni opremljeno s parkirno karto, ker voznik oziroma njegov spremljevalec do nje ni upravičen, se voznika kaznuje z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek tudi voznik, ki neupravičeno uporabi parkirno karto. V tem primeru pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek celo imetnik parkirne karte ali njegov spremljevalec, ki vozila parkiranega na označenem parkirnem mestu za invalide, nima označenega z veljavno parkirno karto.

Primerov zlorabe parkirnih kart je veliko. Ker jih ni potrebno vrniti, so v uporabi tudi takšne, katerih upravičenci so že več let mrtvi. V uporabi so tudi karte upravičencev, ki že leta niso zapustili doma. Svojci enih in drugih jih brez slabe vesti uporabljajo, da si malo poenostavijo življenje.

Predpisi glede števila parkirnih mest so jasno določeni. Na 50 parkirnih mest mora biti zagotovljeno eno parkirno mesto za invalide. Če gre za parkirni prostor z manj kot 50 parkirnimi mesti, mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto za invalide. Prav tako so določeni predpisi glede lokacije in dimenzij invalidskega parkirnega prostora. Z berglami, vozičkom, hojico ali celo s pomočjo rampe za invalidske vozičke človek pač potrebuje nekoliko več prostora ob vstopu in izstopu iz vozila.

Pogoji za pridobitev parkirne karte so zelo jasni, pa tudi zelo strogi. Dobijo jo samo tisti, ki izpolnjujejo pogoje in invalidsko parkirno mesto resnično potrebujejo. Tisti, ki potrebujejo širši parkirni prostor, da lahko vstopijo v vozilo in izstopijo iz njega. Tisti, ki jim tudi le nekaj metrov več pomeni velik napor.

Čeprav se veliko zdravim ljudem zdi, da je invalidskih parkirnih mest preveč, imajo invalidi različne izkušnje. Pravijo, da jih je pred trgovinami navadno dovolj, v centrih mest pa premalo. Če bi imeli ljudje več vesti in jih ne bi zaparkirali, bi jih bilo morda dovolj. Predvsem pri zdravstvenih domovih in raznih društvih, ki jih invalidi pogosto uporabljajo, je njim namenjenih parkirnih mest premalo in brezvestnih voznikov preveč.

Če kršitelje opozoriš na prekršek, so reakcije zelo raznolike. Saj je invalidskih mest še več, saj drugi tudi tako parkirajo, kaj te briga,  saj sem samo za pet minut, sem invalid, ampak nimam izkaznice,… Najdejo se celo taki, ki grozijo.

Med kršitelji so redko starejši ljudje. Najpogostejši so mlajši vozniki, ki praviloma vozijo avtomobile višjega cenovnega razreda (Audi, Mercedes, BMW). Morda zato, ker ne poznajo nikogar, ki bi potreboval takšno parkirno mesto in sploh ne pomislijo na ljudi, ki jim je namenjeno. Ob pogledu na invalidske parkirne prostore v kakšnem parkirnem centru bi človek lahko pomislil, da imajo invalidi veliko denarja. Seveda je to daleč od resnice. Ne le, da so invalidi težje zaposljivi, tudi njihovi življenjski stroški so višji.

Nekaterim ljudem telesno zdravje žal ne omogoča polnopravnega življenja. Kar je zdravim samoumevno, je njim velikokrat pravi podvig. Na vsakem koraku pa naletijo tudi na nepotrebne ovire, med katere sodi tudi zasedanje parkirnih prostorov, namenjenih invalidom, s strani ljudi, ki jih na svojo srečo ne potrebujejo.

Redarske službe očitno ne zmorejo redno kontrolirati tovrstnih kršitev. Ob že tako nizkih kaznih, je tudi kaznovanje premalo dosledno. Morda bi vsakodnevni plačilni nalogi spametovali redne kršitelje. Pri nekaterih trgovskih centrih je občasno sicer videti mestne ali celo medobčinske redarje, ki pišejo kazni. Tu in tam kje kakšnemu kršitelju avto celo odpelje pajek. Kršiteljev kljub temu ni nič manj. Slovenci smo premalo ozaveščeni o tovrstni problematiki. Tudi table z napisom “Zasedli ste moje mesto. Prevzamete tudi mojo invalidnost?” se kršiteljev ne dotaknejo. Najbrž bi jih izučilo edino to, da bi se sami ali njihovi bližnji vsaj za kratek čas znašli v situaciji, ko bi tak prostor potrebovali.