Kakšen zrak vdihavamo?
Človek zaznava svet s čutili. Zaznava ga z vohom, sluhom, vidom, tipom in okusom. Naš organizem zazna dražljaje iz okolja ter se ustrezno odzove nanje. Najpomembnejša vloga čutil je torej zaznavanje sprememb v okolju ter posredovanje vzburjenja živčnim celicam, ki nato sprožijo ustrezen odziv na dražljaj.
Koliko pa se zavedamo, kako so naša čutila razvita? Hitro lahko opazimo, če se nam poslabša vid, sluh ali okus. Tip nam je zelo samoumeven. Dotakneš se nekoga in začutiš dotik. Koliko smo prisotni, ko se dotaknemo? Kako zaznamo dotik? Smo z mislimi drugje ali začutimo eteričnost dotika, to življenjsko energijo, ki se pretaka okoli našega fizičnega telesa in mu daje moč.
Takšno razmišljanje mi je spodbudilo nekaj zadnjih pohodov na bližnji hrib. Ob srečevanju ljudi sem pogosto zaznala močen vonj oblačil ali umetnih parfumov, ki agresivno dražijo voh. Če ste tip, ki rad meditira, se vam čuti izostrijo. Predvsem voh. Sama osebno sem že v osnovi bila nagnjena na precizno zaznavanje različnih vonjev. S časom se je zaznavanje še okrepilo in izostrilo. Ko se tako sprehajam v naravi, z opranimi oblačili brez dodatnega mehčalca in s samo naravnimi vonjavami telesa J, me mimoidoči na trenutke čisto zaduši z obilico močnih vonjev.
Vprašam se, koliko se zavedamo, da uporaba agresivnih praškov in predvsem odvečnih mehčalcev, vpliva na zaznavanje čistega zraka, ki ga v Sloveniji resnično še imamo.
Tudi sama sem pred več leti redno uporabljala mehčalec. Niti pomislila nisem, da ga ne bi. Oblačila je zmehčal in ”lepo” odišavil. S časom, ko se mi je voh začel ostriti, me je umetno odišavljanje začelo zelo motiti, saj mi je dražilo nos. Tako očitno se je čutilo umetno in mi je preprečevalo zaznavati čisti zrak ter hkrati vplivalo na slabše počutje. Vsi močni, umetni vonji te namreč utrudijo. So težki in dražijo naša čutila konstantno. S časom pa se jih tako navadimo, da jih niti ne prepoznamo oz. menimo, da je to čist zrak, ki ga vdihamo. Vdihujemo pa dejansko samo kemijo.
Človek ima v osnovi že dosti močno izostren voh. Dobro pa vemo, da ga ima veliko živali še bolj. Le kako doživljajo te umetne vonje…
Uporaba sode bikarbone, ki nima vonja, je lahko preprosto nadomestilo mehčalcu. Nima sicer enako mehčalnega učinka kot mehčalec, vendar zadosti najosnovnejšim zahtevam.
Tudi pralni praški so lahko zelo močni. Opažam pa predvsem, da se ga količinsko preveč uporablja. V zmernih količinah lahko dobro operete oblačila ter hkrati pomagate pri varstvu okolja. Pretiravanje ni dobro. Najboljše je seveda, če si naredite domači pralni prašek, ali si poiščete vsaj kakšnega ne tako agresivnega. Idealno je, da ima čim manj vonja in mu sami dodate kakšno naravno eterično olje po svoji izbiri.
Parfumi so dodatno poglavje. Nikoli nisem bila pristaš parfumov, ker so ubijajoče agresivni. Ko sem na kakšnem letališču, komaj preživim tisti del z duty free-ji, kjer na veliko prodajajo parfume. Močni vonji že od nekdaj niso bili zame…
Zanimivo bi bilo opazovati, kako bi se z odstranitvijo mehčalcev, parfumov začel naš voh spreminjati in kako bi dejansko zaznali čist zrak, predvsem ko smo v gozdu, v naravi.
Kakšne so vaše izkušnje?
