Novi avto, prazen hladilnik
Dan se prevesi v noč. Zaspim v topli postelji, s polnim želodcem, čista. Zbudim se sredi noči, popijem vodo in zaspim nazaj. Spim dokler me ne prebudi sosed, ki obnavlja kopalnico. Jezim se nanj, a kaj naj… pravijo da se z jutrom dan začne. Vstanem. Pripravim si odlično kavo in sedem na teraso.
Opazujem ljudi. Vsi nekam hitijo. Njihove sence se rišejo po zidovih. Nihče nikogar ne pozdravi. Drvijo kot, da je danes zadnji dan. Starec po nakupih, mamica z otroki v vrtec, soseda na vrt… Uživam v pogledu na zasneženi vrh, sonce mi greje roke, a tiste prave moči še nima. Ovijem se v deko in zdrsnem še globlje v naslonjač. Po glavi se mi podijo misli, tisoče opravkov imam, kje naj začnem. Malo bom še posedela si rečem. Samo malo. Dan je še dolg, do večera bom že vse opravila. Predramijo me otroci, ki brcajo žogo. Prav lepo jih je opazovati med brezskrbno igro. Niti sanja se jim ne kaj vse jih še čaka v prihodnosti. Koliko gorja in trpljenja. In to dobesedno.
Življenje dandanes je drugačno. Vsi samo stremijo po osebnem zadovoljstvu, po stvareh, ki jih ima sosed, po denarju. Koliko sovraštva in nevoščljivosti premorejo ljudje, pa ne samo odrasli, že otroke se vzgaja v takšnem duhu. Zavrži vsakogar, ki bo drugačen, slabše oblečen, manj simpatičen, z očali ali rdečimi lasmi. In otroci se učijo od najboljših, od ljudi, ki bi jim morali predstaviti svet v najlepši luči, od ljudi, ki naj bi jim bili vzor.
Kam gre ta svet? So ljudje, ki bi dali vse kar imajo za kos kruha, vsak dan za čisto in pitno vodo, za čevlje, ki jim ne bodo naredili žuljev, za topla oblačila, ko je zunaj mrzlo..Naši otroci pa želijo vsak dan nove igrače, nove pustolovščine, oblačila priznanih znamk, da bodo opaženi in dobro sprejeti s strani prijateljev, ki to v resnici sploh niso. Vsak dan znova je bitka za preživetje, več daš, več veljaš.
Danes se bojimo biti drugačni od množice, vsi vemo, da nihče ne mara čudakov, ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo. Potrebno je veliko truda za vklop v krog ljudi, navideznih prijateljev, ki štejejo samo koristi, vse ostalo ni pomembno. Ko se podložništvu enkrat upreš si izobčenec in vsi samo kažejo s prstom za tabo. Nikogar ne zanima kdo si v resnici, kaj premorejo tvoje kvalitete, danes so važne le zveze, pravi priimek in položaj na lestvici. Moraš in še enkrat moraš biti boljši kot sosed. Imeti moraš večji, dražji avto, imeti moraš daljše počitnice poleti. Ni važno kje dobiš sredstva, če tudi moraš po kredit, ki ga ne boš mogel plačevati in boš imel ves mesec prazen hladilnik.
ZAKAJ? Samo tako se bo o tebi govorilo, samo tako boš nekaj veljal, samo takrat boš prava faca. Tistih časov, ko si nekomu pomagal, ker ti je tako velelo srce, ker si dober človek ni več. Vse se danes zaračuna. Še za kozarec tople vode, ki ga prosi čistilka, ko briše stopnice v bloku. Le kam gre ta svet?!
Dokler ljudje ne bomo začeli razmišljati kot ljudje, ne kot stroji, s čustvi in ne s polno denarnico bo vsak dan slabše, slabše kot včeraj, a še vedno je nekje upanje, da bo jutri bolje. Ljudje postanite to kar ste in ne to kar od vas pričakujejo drugi!
