Moja psička hudička

Včasih se je dogajalo, da me je zjutraj zbujala budilka s svojim neprijetnim  tonom, ki je bil seveda kriv za bolečo glavo in glasen »NEEE že spet« zgodaj zjutraj.  Sedaj pa se moji dnevi pričnejo drugače, bolje….

Že od majhnih nog sem si želela psa, ampak mi ga starši nikoli niso dovolili, zato sem takoj, ko sem zaživela sama, poskrbela, da dobim čisto svoje majhno kosmato bitjece. Nikoli mi niso bile pomembne pasme, kot velika ljubiteljica živali sem še raje vzela »mešančka« in niti malo ne obžalujem  svoje izbire. Ta kepica ki sem jo poimenovala Bella mi je nadvse popestrila življenja, sploh med odraščanjem.

Spomnim se, kako sem si na lep sončen dan, ob začetku pomladi kupila nove sandale, ki sem jih navdušena kot le kaj prinesla domov in se lotila kuhanja kosila. Bella je bila nekako preveč  tiho, kar ji seveda ni bilo v navadi, saj je bila, kot bi v sebi imela Duracel baterije. Ko sem odkrila njeno skrivališče, sem razočarano ugotovila, da si je polastila moj sandal in ga celega pogrizla in raztrgala. Ko sem ji ga hotela vzeti je bila prepričana da pripada njej, tako sem se seveda poslovila od novih sandal z minusom na računu in seveda dvojnim minusom v vzgoji psa, saj sem ji sandale kar prepustila.

Spomnim se večera, ko sem sedela za televizorjem in je tako vse lepo dišalo po travi, hehe, ja dobesedno je dišalo po njej, saj je mojemu predragemu izmaknila paketek in ga hrustala, sem seveda takoj stopila v akcijo in ga rešila iz njenega gobčka, še hvala bogu da posledic ni bilo, je pa mojega izučilo, da svoje stvari pospravlja – hvala Bella. Včasih se zamislim in se »zasekiram« da ji nogavice ne dišijo, saj jih moj pušča povsod, najdem jih pod kavčem, za kavčem, pod vzglavnikom, na polici, pred televizorjem, če se jih Bella ne bo lotila, jih bom pa posesala.

Do danes se vzgoja seveda ni popravila, kaj  šele spremenila, še vedno me vrti okoli prsta in še vedno me njene oči prepričajo v vse, seveda tudi v trgovino po priboljške me pelje, ko se ji zahoče. A se splača, imeti psa, je imeti prijatelja ki je vedno ob tebi. In res je vedno ob meni. Ko sem v solzah, mi jih briše, ko sem srečna, se z mano veseli tudi ona. In zjutraj, namesto tiste grozne budilke, me zbudi moja psička, z migajočim repkom in navdušenim pogledom ter nadvse slinastim poljubčkom. Pa kaj, prav zato vsak dan z veseljem skočim iz postelje in se skupaj odpraviva novim dogodivščinam naproti.