Magična knjiga ljubezni
Kristusov literarni nauk o ljubezni na dosegu bralcev
Pravkar sem prebrala zadnje vrstice zgodovinskega romana izpod peresa Kathleen McGowan. In spoznala nekaj zanimivih skrivnosti zgodovine človeštva. Kar me spominja na moje občasne kratkočasne podvige, razčlenjevanje besed, na primer: Shake-a-spear.
Domneva ali prava skrivnost
Obsežno delo je napisano na podlagi raziskav o temeljih krščanstva, o njegovi zasnovi. Na začetku preseneti omemba, da je Jezus Kristus napisal evangelij. Kdor je bil vzgojen v duhu krščanstva ali navedeno tematiko vsaj malo pozna, bo vsaj približno vedel, o čem je v knjigi govora. Radovedna kot sem, sem na spletu preverila izvor besede evangelij in s pogledom pristala na grškem evangelionu. Ta pomeni dobro novico.
Nikdar se nisem prav posebej poglabljala v zapise katoliške vere. Prav o tem pa govori Knjiga ljubezni. O skritem zapisu Kristusa, nastalem v prvem stoletju našega štetja.
Zaplet strasti
Glavna junakinja knjige, Maureen raziskuje svoje družinsko drevo in s pomočjo vplivnih prijateljev odkrije, da je potomka družine z neverjetno, mistično zapuščino. Kar jih vodi daleč nazaj, vse do življenja Jezusa Kristusa, zdravilca in vizionarja. In še dlje, v čas kralja Salomona.
Bolj kot se roman zapleta, bolj je poudarjen pomen ljubezni za človeštvo. Spoj ženske in moške energije, ki pravzaprav označuje nekaj magičnega, zemeljsko nedotakljivega. Na podlagi te zasnove, moči vodilne sile sveta bi lahko bile ovržene kasnejše mračnjaške dogme in pod vplivom le dobrega bi bil lahko preprečen izbruh sovražnosti, vodeč v pravi in prvi genocid.
Avtorica spretno prepleta dogajanje in opise likov zgodbe, ob tem pa ves čas skrbi za rahlo napetost samega zapleta, oziroma bralca. Ta se med branjem lahko le sprašuje: “Kaj me čaka na naslednji strani, zopet nekaj neverjetnega, novega?” Naj omenim, da delo vključuje tudi podatke o izjemnih umetnostnih delih ter zame nadvse zanimivo dognanje o velikem vizionarju Nostradamusu. Kar me, če malce namignem, vrne k moji besedni igri. Kdor je, ali pa še bo, knjigo prebral, bo gotovo presenečen. Verjetno v pozitivnem in tudi malce šokantnem smislu. Kajti namen vere naj bi, v osnovi, vedno bil dober. Ne pa povod za krute pokole in neizmerno sovraštvo, o čemer priča zgodovina na kilometrih popisanih in nepopisanih listov.
Resnica mora vedno pokazati pravi obraz ter ljudi voditi na pravo pot. Kajti le pozitivne misli spreminjajo svet na bolje. A kaj, ko smo ljudje ustvarjeni s čustvi, ki v nas občasno vzbujajo tudi jezo,… Vendar pa je svet toliko bolj pester prav zaradi te raznolikosti, različnih misli in čustev, ki nas vsak dan prevevajo.
Vera v lepoto ljubezni in dobrote se dandanes marsikomu žal zdi popolna tujka. To lahko spremenimo. Tudi s čisto majhnimi dejanji. Za začetek.
