Krnsko jezero

Od vseh gorskih destinacij v Sloveniji mi je že od nekdaj najljubša tista pri Krnskem jezeru.

Krnsko jezero, v ozadju Krn

Prvič sem Krnsko jezero obiskala, ko sem imela 10 let in od takrat se z veseljem vračam v ta raj – ne pod Triglavom, pač pa pod Krnom.

Krn

Sam vrh Krna se mi ne zdi nič posebnega. Pravzaprav je precej puščoben; vetroven, s primorske strani zelooo strm in na 2244 metrih nadmorske višine komajda primeren za domovanje tistim nekaj živim bitjem, ki so si ta kraj izbrala za svoj življenjski prostor. Tudi asociacija ob njegovem imenu je nekako odbijajoča.

Vsem zgornjim pomislekom navkljub je vzpon na Krn dobra ideja – zaradi zadovoljstva, ki ga nudi pogled čez ramo nazaj v dolino …

Od Krnskega jezera proti Krnu

 … in zaradi razgleda, ki nam lepoto ledeniškega jezera odkriva iz ptičje perspektive.

Krnsko jezero iz ptičje perspektive

Med potjo od Krnskega jezera proti vrhu Krna nas razveseli pogled na čredo kozorogov; ti nam s krušenjem kamenja dajo vedeti, da smo jih zmotili med njihovim kosilom. Svoje vegetarijanske obroke si v tem okolišu delijo z drobnico, občasno pa tudi z govedom.

Kozorogi

Kadar imamo posebno srečo, opazimo celo kakega svizca, ki nas, moleč glavo iz svojega podzemnega skrivališča, nezaupljivo opazuje (in seveda izgine v tistem trenutku, ko pomislimo na fotoaparat).

Na svoj račun lahko pridejo tudi geologi, saj je visokogorski svet v okolici Krnskega jezera zares razgiban in zanimiv.

Škraplje

Krnsko jezero je največje visokogorsko jezero pri nas. V dolžino meri skoraj 400 metrov, iz česar najbrž izhaja njegovo drugo ime: Veliko jezero. Nekateri ga imenujejo tudi Jezero na Polju.

Kljub ledeno mrzli vodi očitno predstavlja dovolj udobno bivališče za male ribice; teh je v njem res veliko.

Ribice

Njihov jedilnik je zelo pester, saj se lotijo tako kruha kot piškotov, ne branijo pa se niti paradižnika. V zahvalo gostitelju naredijo še pedikuro utrujenih nog. 🙂

Približno 15 minut hoda od jezera stoji Planinski dom pri Krnskih jezerih, kjer poleg udobnega prenočišča gostoljubni oskrbniki planincu ponudijo okusno jed in prijazno besedo. Dom je odprt od junija do septembra, zimskim avanturistom pa je v bližini na voljo bivak.

Do Krnskega jezera seveda vodi več poti. Tista, ki sem jo prehodila ob zadnjem obisku, se prične v Lepeni. Prijetna je zato, ker se vzpenja po gozdu in tako nudi dobrodošlo senco v vročih poletnih dneh. Poleg tega predstavlja hiter dostop do želenega cilja.

Iz Lepene proti Krnskemu jezeru

Verjetno pa mi bo vse življenje najbolj pri srcu pot, ki me je h Krnskemu jezeru pripeljala prvič. To je pot, ki vodi od Savice, preko tisočerih ovinkov na Komno, čez Bogatinsko sedlo, mimo nekdanjih vojaških kasarn – in končno: do križišča, kjer desna steza obljublja kosilo v koči, leva pa se vabljivo nadaljuje proti enkratnemu vodnemu biseru slovenskega visokogorja.

Povratek k jezeru