Ko lačni hranijo site
Živimo v času krize. Brezposelnost narašča, plače so nizke, ljudje pa vedno bolj na robu obupa. Vedno več je izkoriščanja. Ljudje potrebujejo denar, zato marsikdo izmed nas poprime za delo, ki ni dovolj dobro plačano ali pa opravljamo dela v neugodnih razmerah.
Tukaj smo tudi študentje, ki opravljamo dela preko študentskih servisov. Zadnje čase se vedno bolj pogosto dogaja, da opravljamo dela, na koncu pa se za denar lahko pobrišemo pod nosom. Sama sem ena izmed njih. Žalostno je, da na koncu ni nikogar, ki bi ti pomagal do denarja.
Na internetu lahko zasledimo članke o tem, kako nam študentski servisi pomagajo v primeru neplačil in kako nas zavarujejo, da do tega nebi prišlo. Mogoče komu so, meni niso. Delala sem v nekem lokalu in ko sem videla, da podjetje počasi propada, sem delo pustila. Delodajalec mi je seveda zagotovil, da bom prejela plačilo. Minevali so dnevi, tedni, njegove obljube o denarju pa so vlekle in vlekle. Nato sem ga postavila pred dejstvo. Določila sem rok, do kdaj mi mora nakazati denar, če ne grem v izvršbo preko študentskega servisa. Ker denarja nisem prejela, sem se obrnila na študentski servis. To je bilo aprila, januarja pa sem prenehala z delom. Na študentskem servisu so mi povedali, da naj napišem pritožbo, v kateri naj vse obrazložim. Če tri mesece ne bo denarja, gre stvar na sodišče, so dejali. Rečeno, storjeno. Spet so minevali dnevi in tedni in ker ni bilo nikakršnega odgovora, sem sama poklicala na študentski servis. Tam mi je prijazna gospa rekla, da kliče delodajalca in da je obljubil da naslednji teden bo denar. Denarja ni bilo. Kličem spet čez mesec dni, spet ista zgodba. Avgusta mi je prekipelo. Kličem in povem gospe na drugi strani telefona, da sedaj pa mi je tega dovolj, da lahko delodajalca tudi sama kličem in da me zanima kdaj bom dobila denar. Gospa mi je rekla, da denar bom dobila, čeprav ne ve kdaj, da stvar poteka počasi in da ne more takoj na sodišče (čeprav so minili štirje meseci) in da oni več ne morejo storiti. Naslednji mesec bo minilo eno leto od pritožbe. Denarja še vedno ni. Stvar še vedno ni na sodišču.
Torej, kdo nam lahko pomaga, ko smo izkoriščani. Na prvem mestu je seveda študentski servis, saj delamo preko napotnic. Ti pa ničesar ne naredijo. Kličejo delodajalce, ki jim obljubljajo stvari, kakor nam, a obljube so prazne. Drugače pa zasledimo članke o njihovi neizmerni dobroti in brezpogojni pomoči. Kdo komu laže? Študentje delamo, da lahko študiramo, veliko se jih preživlja samih. Na koncu pa potegnemo kratko. Delodajalci pa so tisti, ki se na koncu smejimo. Zaprejo podjetje in tako jim nihče nič ne more. Pred tem pa govorijo, da ni denarja in samo obljubljajo in obljubljajo. Sram me je kje živim!
