Kava – najboljša razvada

Kava mora biti črna kot pekel, močna kot smrt in sladka kot ljubezen.
Turški pregovor

Mmmm … kava. Samo pomislim nanjo pa že zavoham njen omamen vonj. Ja, obožujem kavo. Pa čeprav sem se že stokrat odločila, da opustim to razvado in jo zamenjam, recimo, z zelenim ali črnim čajem (tega imam še posebej rada), je še vedno moja najslajša razvada. No, pravzaprav je bolj grenka.

Težko si predstavljam začeti dan brez dišeče skodelice kave z mlekom, ki me zbudi in požene v nov dan. Še posebej dobro gre z jutranjim klepetom ali branjem svežega časopisja (no, bolj brskanje po spletu zadnje čase). Kaj je lepšega kot na lep sončen dan po sprehodu spiti kavo s prijatelji in klepetati do onemoglosti. 🙂

Kaj je kava in kakšen je postopek, da pridemo do dišečega poživljajočega napitka?

Kava je prevretek zmletih praženih zrn, ki jih pridobijo iz zimzelene tropske rastline kavovca (ta obrodi šele po preteku štirih suhih let).

Zrelim odstranijo mesnat ovoj in tako dobijo zrna kave (v vsakem plodu ležita dve zeleni zrni). Plodovi ne smejo ostati predolgo na rastlini, saj drugače postanejo neuporabni, pa tudi prehitro jih ne smejo obrati, saj odstranjena ne morejo doseči prave stopnje zrelosti. Nekateri pridelovalci uporabljajo suh, drugi pa moker postopek ločevanja lupine. Tako pridobljena zrna so pripravljena na praženje. Zrna se med praženjem spremenijo fizično in kemično, proces in stopnja praženja pa vpliva na okus kave. Predpriprava je lahko tudi dekofeinizacija, ki iz kave odstrani kofein. Tega po navadi prodajo farmacevtski industriji.

Vrste kave se precej razlikujejo po okusu. Na to pa vplivajo različni dejavniki:

• klimatske razmere in tla,
• način obiranja, obdelave, skladiščenja in prevažanja.

Kofein

Kofein je snov, ki ga poleg maščob in sladkorjev vsebuje kavno zrnje. Po kemični sestavi je kofein alkaloid. Vsebujejo ga kavna zrnja, listi čajevca pa tudi kakavova zrna. Kofein je blago poživilo in diuretik. Vpliva na živčni sistem, zmanjšuje utrujenost in povečuje budnost, pospeši delovanje srca in dviga krvni pritisk. Ima tudi stranske učinke, a so ti odvisni od količine zaužitega kofeina in individualnih dejavnikov pri posamezniku. Lahko povzroči prebavne motnje, aritmije, nespečnost, nervozo, drhtenje, vznemirjenost ipd. Najbolj pogost abstinenčni sindrom  (ti višek dosežejo po 48 urah abstinence) pa je glavobol. Ste ga že doživeli?

Kava v sladicah

Ker sem res kavoholik, me okus kave pritegne tudi pri sladicah, čokolatinih, piškotih ipd. Velikokrat pripravljamo vsem znani tiramisu. Letos sem spekla svojo prvo potico in tudi ta je vsebovala kavo. Bila je božanska. Vam zaupam recept?

Potica – orehov nadev s kavo

Testo pripravimo po kateremkoli receptu, najboljše tistem, ki ste ga že navajeni.

Sestavine za nadev:

• 50 dag mletih orehov
• 3 dag mlete prave kave
• 15 dag sladkorja
• 1,5 dl mleka
• 2 jajci
• vanilin sladkor
• rum

Mlačnemu mleku primešamo ¾ orehov in kavo, sladkor, jajci, arome in dišave ter rum. Pripravljen nadev namažemo po razvaljanem testu, ¼ suhih orehov pa posujemo po razmazanem nadevu. Temperatura nadeva naj bo enaka temperaturi testa. Tesno zavijemo. Položimo v pripravljen model ali pekač, prebodemo in vzhajamo. Pred peko na tanko premažemo z zmesjo mleka in jajc ter pri tem pazimo, da ne zapolnimo luknjic, ki smo jih naredili pri prebadanju. Uporabimo lahko belo, ajdovo, koruzno, rženo ali polnozrnato sladko testo.

Čas pečenja: 50 minut, temp.: 190°C ali (vent.) 175°C

Vir: Štrukelj, J. in Goljat, A. Štruklji in potice. Ljubljana: Založba kmečki glas, 2010.

Sestavite si svojo kavo

Med brskanjem po svetovnem spletu sem zasledila celo možnost, da sestavite kavo po svojem okusu. Z izbiro kriterijev kislosti, karakterja in okusa vam poda kavno mešanico kav različnih držav. Seveda pa se lahko odločite tudi za že namešane okuse ali čiste kave z geografskim poreklom. Mlado slovensko podjetje kavo praži v Sloveniji, zato je kava sveža in posledično tudi kvalitetna.

Pravična trgovina

Kava je zelo pomemben svetovni trgovinski izdelek, zaseda namreč drugo mesto, takoj za nafto. To hitro pripelje do izkoriščanja delavcev, posebej žensk in otrok, s strani velikih multinacionalk, ki obvladujejo trg. Pravična trgovina pa ponuja pravično plačilo, ki varuje šibke proizvajalce, saj pokrije ceno dela in proizvodnje. Pravično kavo iz različnih delov sveta lahko kupite tudi pri nas v pravični trgovini.

Kakšno kavo piješ?

Uf, kje bi človek začel, ko pa se včasih zdi, da je toliko vrst kave, kot je nas kofetkarjev. Vsak jo rad pije čisto po svoje. En gre na črno, drug na belo, nekateri ne morejo brez smetane, spet drugi prisegajo na kapučin, espresso, macchiato ipd. Eni si dodajo le kapljico mleka, drugi vanjo vlijejo več mleka, kot je kave. Eni mrzlo, drugi vročo, nekateri jo radi ‘začinijo’ s kakšno močnejšo kapljico (taka, ki ji dodamo topel whiskey, se imenuje irska kava). Nekateri si skuhajo turško (Ivanova skodelica kave, bi lahko rekli), drugi uporabljajo kafetiero (ugotovila sem, da je marsikdo sploh ne pozna), tudi domači kavni avtomati so popularni. Sama si največkrat privoščim kavo z mlekom (ali malo več mleka; me že hecajo, da pijem mleko s kavo in ne obratno), ki jo skuham v kafetieri.

Mogoče obred pitja kave ni tako znan kot pri pitju čaja, a v arabskem svetu še vedno obstaja. Velja, da se najprej postreže najbolj ugledno osebo, nato najstarejšo, ženske pa na koncu. Med beduini celo velja, da se skodelica napolni le do polovice, saj naj bi polna skodelica pomenila: »Spij in odidi!« To pa je huda žalitev. Ritual še zahteva, da si prvo skodelico natoči sebi tisti, ki nataka. S tem jamči, da skodelica ni pogubna za najbolj ugledno osebo, ki ji postreže zatem, saj so včasih uglednim osebam v kavo podtaknili strup.

Ob vsem tem razmišljanju o kavi sem začela razmišljati, da bi že moral kdo napisati eno odo kavi, ker si jo resnično zasluži in glej ga zlomka, je že napisana – našla sem jo na spletu. Prav nasmejala me je.

Kakšno kavo pa vi najraje pijete?