Kako je CIA postala “hudičevo morilsko orožje”

Sredi aprila 2004, nekaj mesecev pred odstopom, je takratni direktor ameriške osrednje obveščevalne službe (CIA), George Tenet, stopil pred komisijo 9/11 in upravičeno pričakoval javni linč. Nanj je odgovoril z opravičilom, ker agencija ni mogla preprečiti terorističnega napada enajstega septembra in na dolgo razložil, zakaj je temu bilo tako. Na koncu so ga vprašali, koliko časa bo CIA potrebovala, da bo dovolj močna v boju proti Alkajdi.

“Pet let,” je napovedal Tenet in četudi je predsednik komisije izjavo o nemoči obveščevalnega velikana označil za enega najbolj strašnih komentarjev, kar jih je slišal, danes, sedem let kasneje, nihče več ne misli, da je CIA slabotna.

Washington Post je podrobno raziskal renesanso CIE in citiral nekega veterana, ki je dejal, da je postala “hudičev morilski stroj”. In res:

Najbolj priljubljeno Obamino orožje, letala brez pilota, so v desetih letih pobila več kot 2000 bojevnikov in civilistov, osupljiva številka za agencijo, ki ima dolgo zgodovino podpiranja oddaljenih spopadov brez dejanskega mazanja svojih rok.

Protiteroristični oddelek je imel na dan neslavnega napada le 300 uslužbencev, danes pa jih ima kar 2000, kar je deset odstotkov celotne agencije. CTC (Counterterrorism Center) ima svojega agenta v skoraj vsakem pomembnejšem kraju po svetu.

Analitična veja agencije je bila pred 11.9.2001 koristna le za iskanje informacij, ki bi lahko pomagale možem v Washingtonu, a odslej jih vsaj petino CIA uporablja za pregledovanje množice podatkov, ki vodi do rekrutiranja novih agentov, aretacij ali atentata z omenjenimi letali. (več tukaj)

Moč prenovljene CIE je torej v intenzivni uporabi morilskih letal brez posadke in nova široka mreža operativcev. Slednje je veliko pomembnejši faktor, kot 30 sodobnih kosov tehnologije (toliko naj bi jih namreč krožilo nad Afganistanom). Brez teh ljudi letala ne dobijo tarč in v zadnjem desetletju so se lovke največje ameriške obveščevalne agencije razširile v vsako poro planeta. Že primerjava usmrčenih “sovražnikov Amerike” pokaže razliko: med letoma 2004 in 2007 so letala ubila 112 ljudi, v samem letu 2010 pa so jih skoraj tisoč.

Obstajata še dva razloga, zakaj je CIA toliko bolj uspešna. Prvi je bil George W. Bush, ki je poleti 2008 agenciji dovolil več kopenskih akcij na ozemlju Pakistana brez predhodnega dovoljenja te države.

Drugi razlog pa je iznajdljivost agentov, ki so pakistanskim plemenom plačevali, da so na hiše osumljenih osebkov nameščali oddajnike za vodena letala. Zadnja leta se je veliko slišalo o Talibanih, ki paranoično poročajo o infrardečih napravah v njihovih SIM karticah. CIA ima torej za razliko od prejšnjega desetletja danes podatke o teroristih (oziroma ljudeh, za katere misli, da so teroristi), njihovih lokacijah in navadah.

Poleg teh agentov so še agenti, ki potujejo po celem Iraku ali Afganistanu in se dobivajo z domačini, ki jim prodajo informacije. Torej resnične verzije Leonarda di Capria iz filma Body of Lies. Kot poroča Washington Post, so se “vsaj petkrat poskusili (uspešno) pretihotapiti v Pakistan in vadili za atentat na Osamo bin Ladna.” In odkar je Obama leta 2009 ukazal zapreti vse sporne zapore, ki jih je CIA uporabljala za potencialne in prave teroriste, imajo posebne enote agencije malce drugačno politiko z ujetniki. Zdaj jih pač ubijejo, ko jih ne potrebujejo več.

Veliko ljudi se sprašuje, če ne bi morala biti CIA bolj transparentna, glede na to, da se od leta 2001 obnaša kot vojaška organizacija. Težava je v tem, da večina članov Kongresa sploh nima dovolj pooblastil, da bi vedeli, kaj CIA sploh počne. Kongres se mora zanašati, da CIA sama naredi svojo domačo nalogo, preden v tujini strelja ljudi, in verjeti direktorju, da ne strelja civilistov, ampak zlobneže. Medtem pa mediji poročajo o manj diskretnih (in bolj civilistom nevarnih) metodah, ki se jih poslužujejo tajni sodelavci špijunske agencije. Med drugim kopenske mine.

Vedno več ljudi pa zahteva, da vodena letala pridejo pod okrilje vojske, saj bi morala prevzeti odgovornost za vsak incident (kar je le politično korektna beseda za masaker nedolžnih ljudi), česar CII ni potrebno, saj ni dokazov, da ima sploh prste zraven.

CIA, neslavna ameriška obveščevalna agencija s temačno zgodovino, je bila na prelomu tisočletja šibka in nesposobna preprečiti napad, ki je zasedel največ prime time minut, četudi so jih opozarjale mnoge tuje službe. Odslej so se odločili, da si vrnejo sloves najbolj smrtonosne agencije, s katero ni dobro češenj zobati.