Iščem delo, rabim zaposlitev
Pred leti
Spomnim se časov, pa niti nisem tako stara, ko si lahko pobrskal po časopisu in izbral vrsto dela, ki bi ga opravljal, zraven si si lahko izbral še kraj dela in po možnosti še sodelavce. Zdelo se je, da je bilo včasih dela in zaposlitve tako ogromno, da so ga razmetavali skoraj tako, kot danes otroci mečejo brezskrbno kamenčke v morje. Spomnim se, ko sem nekega dne s prijatelji sedela na pijači, čvekala ter mimogrede med pogovorom omenila, da iščem delo. Pri sosednji mizi me je možakar slišal in me vpraša, če rabim zaposlitev. Beseda je dala besedo in čez tri dni sem že delala v lokalnem kafiču. Ravno zato, ker sem imela občutek, da je dela na pretek, sem pogosto menjala službo in preizkusila veliko različnih zaposlitev. Morda ni bilo v resnici tako enostavno, ampak občutek varnosti, ki je bil takrat vsekakor večji, je lahko zakril določena dejstva. Nekateri so takrat dobili delo in ga držijo še danes, drugi pa so ga zaradi spremenjene politike zaposlovanja izgubili. Ali bolje – zaradi prešibke kadrovske mreže, po kateri bi lahko splezali brez večjega truda in se tam obdržali. Za to trditev ne potrebujemo statističnih podatkov ali dokaznega materiala. To je splošno dejstvo, ki ga pozna vsak.
Delodajalci in iskalci zaposlitve preko interneta
Iščem delo in rabim zaposlitev sta v današnjem času tako pogosti besedni zvezi, da premagata vse pozitivne afirmacije, s katerimi si ljudje v teh težkih časih lajšajo dneve. S povečanjem brezposelnosti so se kot gobe po dežju razmnožili spletni portali, kjer lahko vsak preveri, če se morda kaj ponuja tudi zanj. To je seveda odlično, praktično, tako za delodajalca kot tudi za iskalca zaposlitve. Naj naštejem nekatere, s katerimi si lahko pomagate do zaposlitve: moja zaposlitev, zaposlitev.net, mojedelo.com, zaposlitev.tiktak.si, najzaposlitev.si, kariera.si, zaposlitev.delo.si , bolha, oglasi, moj oglasnik itd. Ne gre zanemariti dejstva, da več ali manj vsi ti zaposlitveni portali želijo imeti nekaj od tega, zato kot delodajalec na njihovi strani najdeš ponudbe, ki ti zagotavljajo boljši doseg tvojega zaposlitvenega oglasa. Na večini od teh portalov kot delodajalec brezplačno ne moreš oddati svojega zaposlitvenega oglasa. Naj omenim nekaj paketov za delodajalce, ki jih lahko zakupiš in koristiš določene ugodnosti. Oglejmo si jih nekaj za lažjo predstavo:
- Zlati paket za 100€ mesečno, kjer lahko neomejeno objavljaš zaposlitvene oglase
- Objavite svoj oglas že za 295€ + ddv
- Modri standard, viden 60 dni, že za 260€ naprej
- Nadgradnja modrega standarda, video predstavitev, že za 430€ naprej
- Itd.
Omeniti moramo tudi tiste portale, ki ti ponudijo oglaševanje zastonj, sicer je doseg oglasa manjši, a za manjša in sveža podjetja vsekakor dobrodošla ponudba.
Naš oglas
Mi smo oddali zaposlitveni oglas na enega od teh spletnih portalov že trikrat in izkoristili možnost brezplačnega oglaševanja. Odziv je bil vedno dober, saj se je povprečno na oglas javilo okoli 70 potencialnih avtorjev. Ali se kvaliteta tistih, ki se javijo na brezplačen oglas zaradi tega dejstva kaj zniža? Naj vam izdam, da je od teh 70 –ih iskalcev, ki se je odzvalo na naš oglas, več kot polovica tistih, ki presegajo VI.stopnjo izobrazbe, torej večina ljudi je s končano univerzitetno izobrazbo, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da je vsaj 20% njih celo z doktorsko ali magistrsko nalogo.
Visoko kvalificiran kader med iskalci zaposlitve
To dejstvo me je vsekakor presenetilo, saj so vsi ti ljudje, nekateri celo z večletnimi izkušnjami na zavidljivih delovnih mestih, v tem trenutku nezaposleni. Žalostno je, da profesorji sociologije, slovenščine, zgodovine, dipl. inženirji medijskih komunikacij, likovni akademiki, gradbeni inženirji, geodeti brez zaposlitve dnevno brskajo po oglasih, pišejo ponudbe in čakajo dan, ko bi se jim nasmehnila sreča in bi končno dobili delo, za katerega so toliko let gulili klopi in puščali odtise na nešteto platnicah prebranih knjig
ZRZS – zavod za zaposlovanje
Ne pozabimo na Zavod za zaposlovanje, ki ponuja brezplačno storitev iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Vendar pa se na tem mestu sprašujem, zakaj potemtakem obstaja toliko različnih alternativ, drugih zaposlitvenih spletnih strani (kot sem že predhodno napisala, njihove storitve niso brezplačne), ki imajo dnevno ogromno število obiskovalcev, tako iskalcev zaposlitev kot tudi delodajalcev. Nekatere od njih se uvrščajo zelo visoko na slovenskem trgu v priljubljenosti, torej obiskanosti. Kako to? Kaj je narobe s ponudbo Zavoda za zaposlovanje? Kaj tam ne funkcionira tako, kot bi moralo? Kaj počne država narobe, da jo drugi ponudniki lahko zasenčijo? Ali je res dejstvo, da je v Sloveniji v tem trenutku več kot 123.000 iskalcev zaposlitve tisti razlog, da lahko vse te zaposlitvene strani od tega živijo? Podatek, ki sem ga prav ta trenutek zasledila na Zavodu za zaposlovanje, je resnično zastrašujoč. Razmerje med povpraševanjem in ponudbo je takšen, da vsak 177-ti dobi službo, vsi ostali izvisijo.
Nehajmo se zanašati na druge
Toliko brezposelnih, toliko različnih profilov, toliko znanja čaka neizkoriščenega, da se jim morda danes, jutri ali v bližnji prihodnosti nasmehne sreča. Poznam ljudi, ki imajo takšno znanje in takšne izkušnje, da bi jih v drugačnih okoliščinah, drugem okolju, brez sramu lahko vikali. Tukaj in danes pa so vsi ti ljudje neopaženi. Nehajmo se zanašati na državo, na državne ustanove, ki so v večini primerov bolj ovira kot pomoč. Začnimo se zanašati nase in samo nase. Začnimo iskati drugačne rešitve, začnimo razmišljati podjetniško, ustvarjalno … začnimo si drzniti. Bodimo pogumni, saj tisti, ki imajo službe in nas gledajo na svojih piedestalih tako varno in sigurno, niso nič boljši kot vi. V resnici so oni na slabšem, saj jih prav ta sigurnost, ki jo čutijo, odvrača od ustvarjalnosti, napredovanja, kreativnosti in osebnega napredka. Vi pa … izkoristite znanje. Poiščite idejo, ki bi jo lahko uresničili in naredite prvi korak. Imate znanje, odprite si pot in najdite način, da ga boste unovčili. Ni to nikakršen bav bav, le pravo idejo in kanček sreče potrebujete.