Ideja za izlet: Olimje
Želja po odkrivanju lepot naše male države, ki je s svojo majhnostjo velika priložnost za (enodnevne) izlete, nas je popeljala v Olimje.
Ob vznožju Kozjanskega hribovja, v zavetju gore Rudnice, leži naselje po imenu Olimje, ki je del občine Podčetrtek. Čeprav ob imenu Olimje najbrž pomislite na termalne užitke, ki jih lahko izkusite v neposredni bližini omenjenega kraja, so Olimje pravzaprav čisto nekaj drugega. Mene osebno naravnost navdušujejo urejenost samega kraja, ki je s svojimi ličnimi hišami, pokošenimi tratami in mnogoterimi cvetočimi okrasnimi rastlinami, kot privid iz pravljice.
A vendar, tisto, kar vas pozdravlja iz večine razglednic in fotografij samega kraja, in kar krasi tudi naslovnico pričujočega prispevka, je Minoritski samostan, ki je bil v samostan spremenjen iz starodavnega gradu. Ob njem stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, ki velja za eno najlepših baročnih umetnin v naši državi. A tisto, kar se skriva v pritličju južnega stolpa, tisto, kar nas postavi na »zemljevid« umetnin in spomenikov v Evropi- je vsekakor lekarna, ki je tretja najstarejša ohranjena lekarna v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom).
Pojdimo po vrsti
Grad: grad je v Olimju stal že v 11. stoletju in je bil last Pilšteinskih grofov. Ena izmed lastnic gradu je bila tudi sveta Ema Krška, ki se je je prijel vzdevek »prva slovenska svetnica«, saj je bila vsaj delno slovenskega rodu. Veljala je za najbogatejšo žensko svojega časa.
Grad je skozi stoletja zamenjal mnogo lastnikov, a vse skupaj se je pravzaprav začelo, ko ga je leta 1658 kupil zagrebški baron Ivan Zakmardy in ga leta 1663 podaril hrvaškim pavlinskim menihom. Pavlinci so med svojim 120 letnim bivanjem v gradu le tega začeli počasi spreminjati v samostan in se ukvarjati z zdravilstvom. Njihova zapuščina je veličastna cerkev, samostan s poslikano lekarno in čudovito urejena okolica. Avstrijski cesar je samostan ukinil in leta 1805 so nekdanji pavlinski samostan kupili grofje Attemsi. Ti so, zavoljo visokih davkov na površino streh in števila oken, porušili severovzhodni del gradu. Tako je dobil obliko, s katero se bohoti še danes. Attemsi so ostali lastniki gradu do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad nacionaliziran. Danes za bivši grad z okolico vzorno skrbijo bratje minoriti.
Cerkev: leta 1665 so pavlinci začeli z gradnjo cerkve v baročnem stilu in jo v desetletju dokončali. Prizidali so jo k zahodni strani gradu tako da se na eni strani drži grajskih zidov. Cerkev je vsekakor vredna ogleda, saj je baročni biser, ki s svojimi izrednimi merami (ladja je visoka kar 18 metrov) in trinadstropnim oltarjem, vabi tako verne, da nahranijo svojo dušo, kot tiste ki to niso.
Lekarna: pavlinci so se med drugim ukvarjali tudi z zdravilstvom. Njihova lekarna je dobila prostor v pritličju levega okroglega stolpa. Kot že omenjeno, je to ena najstarejših lekarn v Evropi. Prvotna oprema se žal ni ohranila, zato smo pa lahko toliko bolj ponosni na ohranjene Lerchingerjeve freske iz leta 1780. Freske predstavljajo svetopisemske motive od stvarjenja sveta do Kristusa, ter podobe slavnih zdravnikov.
Vrt: pred samostanom se nahaja vrt s preko 200 različnimi zdravilnimi rastlinami. Kako je že rekla Pehra? »Za vsako bolezen Rož’ca raste«. Na tem mestu boste izvedeli, katera zel pozdravi vaše tegobe, saj so na botaničnem vrtu zraven rastlin uredili napise ki vas podučijo o imenu rastline, vas seznanijo z njeno uporabnostjo v zdravilne namene ter podučijo proti katerim boleznim jo uporabimo. Ne le čudovito za oko, marveč tudi prijetno za dušo in razum.
Ko ste nahranili duha, se naužili lepot zdravilnih rastlin ter obiskali starodavno lekarno, kjer lahko tudi kupite pripravke za zdravstvene težave, je skrajni čas, da nahranite tudi sladkosneda v sebi. Nas je pot vodila v čokoladnico in svetujem vam, da ne pomišljate preveč. Sladkosnedi ali ne, z obiskom v Čokoladnici Olimje ne morete zgrešiti. Po brezhibno urejeni zunanjosti vas že na vhodu pozdravi prijeten vonj po kakavu, ki nemudoma prebudi brbončice. Sline se vam bodo zagotovo pocedile, ko se boste sprehodili med zavitki čokoladic, pralin, tablic, bombonov, srčkov, zajčkov, zavitkov in zavojčkov, bombonjer, s posipom ali brez, z oreščki, pisanimi bombončki, bela, mlečna ali črna … oh ta čokolada!
Naslednja postaja: Jelenov greben. Že sama misel, da se lahko sprehodimo med jeleni in jih hranimo, je mikavna. Ko pa smo se lahko tudi dotaknili njihovih smrčkov, ali bolje rečeno, so se njihovi smrčki podrsali ob nas, je izkušnja postala neprecenljiva. K temu doživetju dodajte še urejenost »grebena«, igrišče za otroke, čudovit razgled ter priložnost, da nahranite tudi svoje želodčke z okusnim obrokom. In da boste odrasli lahko uživali v razgledu in kavi, zastavite svojemu podmladku vprašanje, ki jih bo zaposlilo za kar nekaj časa: Kje je pa Božiček parkiral svoje sani?
Če se v Olimjih mudite z (malimi) otroki, navdušenimi nad pravljicami, ni kaj razmišljati. Vstopite v Deželo pravljic in domišljije, v Kočo pri čarovnici. Tja se skrijete (tudi) pred vročim soncem, saj vam obisk vaših najljubših domačih in tujih pravljičnih junakov v gozdu nudi zavetje pred vročino. Zraven pravljičnih junakov boste lahko videli mnogotere čarovnice, ki so bojda nekoč res strašile po tem gozdu…
Olimje vas vabijo!