Bivanje psa na prostem – odgovorno lastništvo drugič
Prejšnjič: Kastracija, sterilizacija – odgovorno lastništvo prvič
Bivanje psa – v hiši ali na prostem?
Z vse večjim dostopom do informacij se vse več ljudi seznanja tudi z nasveti, kako pravilo skrbeti za naše štirinožne prijatelje. Kupiti psa ali oditi do zavetišča ponj je najlažji korak, zavedati se, da bo zanj potrebno skrbeti nadaljnjih 12 – 16 let, pa stvari močno spremeni. Eno izmed glavnih vprašanj, ki si jih moramo postaviti, preden dobimo novega ljubljenčka, je kje bo bival. Ali bo v času, ko smo v službi, počakal v stanovanju ali v pesjaku zunaj?

Vsakdo je rad na toplem in varnem.
Kakšen je primeren prostor za mojega psa?
Vsak, ki se odloči za žival, je le tej dolžan zagotoviti varnost in udobje. Še preden pa k hiši pride pes, je zanj potrebno urediti primerno bivališče. Zavedati se je potrebno, da ima vsaka pasma različne zahteve, predvsem pa, da niso vse prilagojene bivanju zunaj. V kolikor se odločimo da bo pes zunaj pa je potrebno upoštevati sledeče:
- Bivalni prostor mora imeti zagotovljeno zaščito pred dežjem, snegom, vetrom, mrazom ter soncem; prostor v katerem se nahaja žival, mora preprečiti pobeg živali, a hkrati zagotavljati, da se lahko giblje
- Pes mora imeti pesjak in uto. Uta mora biti dvignjena od tal, da vanjo ne udira vlaga
- Pozimi oziroma kadar je temperatura pod ničlo, mora imeti pes izoliran bivalni prostor
- Upoštevajte, da psica z mladiči ali bolan pes ne smeta biti na manj kot 20 stopinjah celzija!
- Seveda je potrebno odstraniti vse predmete, ki bili psu nevarni (zadušitev, poškodbe). Ograja ne sme biti prenizka, saj jo lahko pes preskoči ali pa se pri poskusu preskoka zatakne in močno poškoduje
- Ne pozabite, da je bivalni prostor potrebno čistiti dnevno
Kakšna naj bosta uta in pesjak?
Tako kot se človek počuti utesnjenega v premajhnem dvigalu, tako neprijetno je tudi psu v premajhnem pesjaku. Predstavljajte si, da bi morali več ur preždeti v prostoru, ki ni večji od omenjenega dvigala. Kot s pesjakom, je potrebno biti dosleden tudi pri postavljanju ute. Ta mora biti dvoprostorska, dovolj velika, da v njej pes lahko leži, stoji in se brez težav obrne, nujno pa je, da je tudi dobro izolirana.
Za predstavo, pesjak za psa do 24 kilogramov telesne teže mora biti velik vsaj 6 kvadratnih metrov, med 24 in 28 kilogrami vsaj 7, 28 do 32 vsaj 8, nad 32 kilogrami in pol pa še nekoliko večji. Uto je potrebno prilagoditi plečni višini psa, v kolikor je ta manjši (do 55 cm) mora biti uta v izmeri vsaj 100cm širine, 60cm globine in 55cm višine.

Tudi pes si zasluži prijetno domovanje.
Ali je pes lahko na verigi?
V Sloveniji žal popolne prepovedi privezovanja psov na verige še nimamo, vendar pa je zakonsko prepovedano na njih imeti pasje mladiče, breje psice in psice z mladiči. V kolikor je pes vseeno na verigi, mora biti le ta dolga najmanj trikrat toliko kot pes, nikakor pa manj kot tri metre! Upoštevajte, da mora biti veriga lahka, psa ne sme zategovati, nikakor ne sme biti bodeča, ovratnica, na katero je veriga pripeta, pa pod nobenim pogojem pretesna. Teža priveza ne sme biti več kot dvanajstina teže psa, se pravi, če je pes težak 25 kilogramov, je najvišja dovoljena teža priveza (veriga, vrv) 2 kilograma.

Neprimeren privez je prepovedan in kazniv
Ne glede na to, kakšen prostor namenite svojemu psu, vedno upoštevajte, da je ta najraje v vaši bližini. Omogočite mu redne sprehode, saj biti zaprt v pesjak, četudi dovolj velik, ne more nadomestiti dobrega teka ob boku gospodarja. Prav tako bodite pozorni na pse v svoji okolici, še posebno tiste, ki so na verigah. V kolikor opazite, da je psu nelagodno, da je veriga prekratka ali pretežka, pesjak premajhen ali nesnažen, opozorite na to njegovega lastnika. Lepa beseda lepo mesto najde in iz izkušenj povem, da marsikateri pes živi v slab(š)ih bivalnih pogojih zaradi neznanja njegovih lastnikov in ne zaradi ignorance ali namernega škodovanja psu. Na strani vsakega posameznika pa je, da v primeru ko opazi zanemarjeno ali mučeno žival, to prijavi pristojnim organom. Ne obrnite se proč, bodite glas tistih, ki sami ne morejo spregovoriti.

