Kastracija, sterilizacija – Odgovorno lastništvo prvič
Maj slovi kot tisti mesec, ko vse diši po pravi pomladi, vse cveti, v zraku se vonja ljubezen. Vendar pa je, žal, mesec maj tudi mesec, ko na cestah in ob njih konča nešteto skupin ali posameznih mačjih dudarjev ter mačjih mamic s komaj kotenimi ali nekaj tednov starimi mačjimi mladiči. Kljub prepričanju, da gre za razmnoževanje potepuških mačk, pa je dejstvo, da so mačji mladiči največkrat zavrženi zaradi neodgovornosti lastnika njihovih mamic. Ne le mačje, društva za zaščito in zavetišča za živali skoraj vsakodnevno pobirajo tudi zapuščene pasje mladiče.
Da bi preprečili vsakoletno kopičenje nezaželenih in nato zavrženih mladičev, je vsak lastnik živali dolžan premisliti o tem, kaj je odgovorno lastništvo, med dejanja dobrega lastništva pa spada tudi sterilizacija oziroma kastracija živali. Nedvomno se ob omembi slednje vsakemu izmed lastnikov štirinožnih prijateljev porajajo različna vprašanja, predvsem o tem ali je operacija res nujna, kakšne nevarnosti predstavlja in kakšne so njene prednosti ter slabosti.
Goreči nasprotniki kot najpogostejši razlog proti navajajo ‘nenaravnost’ takšnih posegov v živalsko telo. Pa je takšno nasprotovanje upravičeno? Človek se je z udomačitvijo psa oziroma mačke zavezal tudi h kontroliranem razmnoževanju te ‘nove vrste’. S križanjem je proizvedel nove pasme, ki s svojimi daljnimi predniki nimajo kaj dosti skupnega. Postavljanje domisticiranih živali v naravno okolje njihovih prednikov in pod naravne zakone ne more biti upravičeno. Maltežan enostavno ne more sam preživeti v naravi. In četudi velja mit, da so mačke še vedno divje in da v divjini lahko preživijo, ljudje pozabljajo, da je ta ‘betonska divjina’ polna avtomobilov in drugih nevarnosti, ki onemogočajo varen in zdrav razvoj mačjih mladičev.
Zakaj sterilizacija, zakaj kastracija?
Kakšne so prednosti posega? Predvsem zdravstvene; možnosti za zdravstvene težave se namreč močno zmanjšajo. Pri samicah odstrani možnost gnojnih vnetji maternice, tumorjev, pri mačkah obeh spolov pa se zmanjša nevarnost za širjenje in obolevanje za mačjim aidsom, mačjo levkozo. Ker se žival ne goni, izginejo tudi neprijetni vedenjski vzorci. Posledično pes Runo ne uhaja več z domačega dvorišča, torej ni nevarnosti, da bi ga zbil avto. Ker mačkon Čuri ne pogleduje za sosedovo Mico, ga tudi tekmeci ne zanimajo, njegova ušesa ostanejo nedotaknjena, lastniku pa ni potrebno k veterinarju zaradi gnojnih ran, ugriznin in izbitih zob.
Potrebno je vedeti, da je mnenje o vsaj enkratni brejosti psice ali mačke le to – mnenje, urbani mit. Nobene potrebe ni po tem, da bi samica kotila. Prej nasprotno. Če je zarodkov veliko in še ti večji, mama pa majhna psička/muca, je možnosti za komplikacije pri kotitvi in po njej nešteto. V kolikor žival sama ne more kotiti, je operativni poseg nujen, ta pa ni poceni (minimalnih 250 € – ste znesek pripravljeni plačati večkrat, če ob carskem rezu ne opravite še sterilizacije?). Že ena sama kotitev lahko vodi v inkontinenco, ta pa za sabo prinese kup neprijetnosti (kupovanje kapljic za ojačanje mišic, kupovanje nepremočljivih podlog, pranje posteljnine zaradi uhajanja urina – tudi večkrat dnevno …).
Moj kosmatinec ne bo nikoli več isti
Največjo skrb lastnikom zbuja ideja, da njihov ljubljenček po posegu ne bo več isti. Velikokrat slišimo, da se po kastraciji oziroma sterilizaciji žival poleni in zredi, za slednjo pa je (žal) kriv lastnik in ne operacija. Pravilna količina hrane in gibanja sta ključnega pomena za ohranjanje optimalne telesne teže in zdravja pred kot po posegu. Če lastnik svojega psa po kastraciji manjkrat pelje na sprehod, ker pes kaže, da mu je kavč ljubši kot ovohavanje grmov in dreves, je problem pri človeku in ne pri kastriranem Fifiju.
Če koga skrbi, da bo Rex po kastraciji slab čuvaj, pa strokovnjaki pravijo, da sta dednost in okolje mnogo večja dejavnika na osebnost, kot pa spolni hormoni. Ker bo slednjih manj, bo Rex več doma kot pri sosedih, tako bo tudi delo čuvaja opravljal bolje.
In če ne opravim posega?
Človek mora prevzeti odgovornost za svojo žival. V kolikor se s kastracijo oziroma sterilizacijo ne strinja, mora zagotoviti, da bo njegov ljubljenček v času gonitve varen. Psi in mačke morajo v tem času ostati zaprti in pod stalnim nadzorom lastnika, kar pa pomeni, da pesjak ali mačjak vsekakor odpadeta. Psi so namreč v času gonitve sposobni več dni kopati pod ograjo pesjaka, za vsako ceno poskušajo preskočiti ograjo (pri čemer se dostikrat tudi hudo poškodujejo), lahko pretečejo tudi kilometre za vonjem goneče samice…
Bistveno je, da s sterilizacijo in kastracijo preprečujemo nezaželene mladiče. Poseg je ključnega pomena pri reševanju problematike brezdomnih in zapuščenih živali. S sterilizacijo in kastracijo omogočimo, da bodo dom hitreje dobile živali v zavetiščih, ter preprečimo, da bi ta postajala še bolj polna. Vsekakor pa je odločitev stvar vsakega posameznika. Da bo le Murči zdrav!
Mačji par, ki se sedem let neovirano in v idealnih pogojih plodi, lahko skupaj s svojim potomstvom proizvede 420.000 mačk. (Foto: arhiv Društva za zaščito živali Bela krajina; štirje mačji mladiči ene od prostoživečih mačk)
