Črnokalski tabor – cvet med jamskimi utrdbami
Podzemni biseri Brega (4)
Črnokalski tabor – cvet med jamskimi utrdbami
Razpoka v steni okoli 50 m zahodno od črnokalskega Gradu je vidna že od daleč. Janez Vajkard Valvasor je zapisal o njej leta 1689 v knjigi Slava Vojvodine Kranjske: … Med tabori je pravi cvet tisti, ki je pri Črnem Kalu v gospostvu Socerb … ta trdni in čudni tabor stoji na visoki kamniti gori nad morjem; prav na vrhu je velikanska skala kakor hrib in v njej velika luknja. V tej luknji je zgrajen tabor, ki nima strehe, pa je le izvrstno krit, ker mu je trda skala dala tako pokrivalo in kamnito oglavnico, da strehe prav nič ne potrebuje. Človek se more čuditi, da so tabor gori tako čudno sezidali …
Od tistih časov se je videz votline in okolice precej spremenil. Italijanski jamarji navajajo v obdobju med obema vojnama, da je vhod zaprt s kamnitim suhim zidom z obokanimi vrati in strelno lino srednjeveškega tipa. Dostop je težak. Iz razpoke, v kateri se nahaja jama, kopljejo konglomerat, ki so ga odložile vode. Z nadaljevanjem izkopa je stena pod vhodom vedno bolj strma in krušljiva, brez oprimkov.
Obzidje se je podrlo zaradi izkopa. Pokojni koprski alpinist Jože Žumer je preplezal severno steno razpoke pred 40 leti. V poročilu Jamarske sekcije Kluba mladih raziskovalcev, je zabeleženo, da je opazil na nasprotni strani, na polici pod stropom, ostanke zidu (opeka, kamenje, malta). Načrt, ki so ga ob tem izdelali, kaže, da se za okoli 4,5 m širokim in 16 m visokim vhodom jamska tla dvignejo za 8 m. Po 18 m se razpoka postopoma zapre. V severni steni je lepo vidno tektonsko zrcalo s horizontalnim premikom blokov apnenca v skoraj pravokotni smeri glede na potek Kraškega roba. V njenem spodnjem delu je ohranjena tektonska breča. Na vrhnji polici verjetno gnezdijo krokarji.
Črnokalski tabor je moči najti v jamskem katastru pod št. 2713 kot Pečina nad Črnim kalom. Aleš Lajovic, raziskovalec utrjenih jam, piše, da je ime povsem neustrezno, saj gre za jamo s pomembno zgodovino in imenom zabeleženim pred več stoletji. Ker gre pod njo nekdaj pomembna cestna povezava med morjem in notranjostjo, bi bilo prav tam postaviti turistično pojasnilno tablo in urediti kratko stezo skozi gozd. Veseli bi bili tudi podatkov o razlogih in namenu izkopa breče in grušča iz jame. A. Lajovic domneva, da je bil v rabi do leta 1950 za gradnjo cest.