Anekdota izpod triglavskih strmin – miza številka 4

Tako kot mimo doma teče Triglavska Bistrica, naj teče tudi zgodba o mizi številka 4. Zgodba se pravzaprav prične še en dan prej, a o tem potem.  🙂

Torej, parkiramo v Vratih (ne pri vratih ali celo med vrati) in se sprehodimo do doma, ki nosi ime po našem znanem duhovniku, ki je dal na vrh od tam vidnega Triglava postaviti stolp.

Sprehodimo se vse do zloglasne mize številka 4, za katero pa smo šele pozneje ugotovili, da je to miza številka 4. Zgodba poteka takole.

Usedemo se za mizo številka 4 in počakamo, da nas pridejo povprašat po naših željah. Med tem pa proučijemo jedilni list, da bi lahko kar najhitreje izbrali. Ker nas kar hitro preseneti vedoželjno bitje s svinčnikom in blokcem v roki, smo se odločili, da najprej naročimo pijačo: »Veliko in malo Laško, dva deci jabolčnika in … imate ledeni čaj?« »Nimamo čaja, lahko je sok (pomarančni, jagoda ali jabolka). Malo pivo je samo temno.«

“No, potem pa dvakrat veliko laško, dva deci jabolčnika in jagodni sok.”

Čez nekaj časa pride natakarica in želi odložiti pijačo na sosednjo mizo, gostom, ki so šele prišli. Ko ugotovi, da pijača ni njihova in jo z mahanjem uspemo priklicati, pride zraven z ugotovitvijo »aha, presedli ste se.«. Kako presedli, če pa se sploh od jedilnega lista še nismo premaknili.

Hrana torej … »Enkrat golaž, pa špagete in pasulj.« Špagetov in pasulja nimamo, je pošel. Imamo še dva segedina in vse ostalo. Razen promfrija. Na vratih piše današnja ponudba.« Katerih vratih? Vhod je samo skozi stranska vrata, na katerih nič ne piše. Pa kako zmanjkalo, sa je ja šele ena popoldne.

No potem pa še malce razmislimo. In natakarica gre. Malce me je bilo strah, da bo segedina zmanjkalo, saj se je ustavila še pri sosednji mizi. Vlekel sem na ušesa, kaj naročajo, a nisem slišal, da segedin.

No, torej, naročimo segedin, golaž in kranjsko klobaso. Super, končno smo uspeli naročiti. Ja, zgolj naročiti.

Čez čas na mizo prispeta golaž in kranjska klobasa. Prinese oskrbnica, ki se čudi, da nismo naročili več pribora. Pa kaj naj naročamo, če pa še ni vsega prinesla?

Ampak kot je prišla, je tudi odšla. Čez čas mi je postalo sumljivo, da se na poti izgubljajo informacije. Šel sem v kuhinjo preveriti, kaj se dogaja z mojim segedinom. »Ja, saj smo ga odnesli skupaj s kranjsko klobaso.« Verjetno bo držalo, če tako pravijo, ampak ne za našo mizo Za katero mizo, se čudijo v kuhinji in postrežbi … Za mizo številka 4? Ja, kaj pa jaz vem, za katero mizo sedim, od zdaj bom vedel … Torej čakam segedin za mizo številka 4. Enega od dveh porcij, ki jih še imajo na zalogi.

Kako na zalogi? Ni ga več. A vam lahko ponudimo joto? No, pa dajte joto, čeprav sem se je zaradi izkušenj prejšnjega dne prav tako na Gorenjskem želel izogniti (jota je pa ja primorska, mar ne?). Pa še kruha prinesite. Sem bil lačen, ko sem na segedin čakal in o pasulju razmišljal.

No, joto moram pohvaliti, bila je prava primorska jota, skuhana na Gorenjskem.

In med hranjenjem dobimo obisk šefice z opravičilom, da se ekipa šele uvaja. Brez panike, pravim, bomo jeseni še enkrat preverili, če so se uspeli uhoditi. Medtem pa še izkoristimo priliko in naročimo porcijo palačink za tamale. Bom sporočila naprej, pravi.

No, zmažemo hrano in pomažemo krožnike in vsi že nestrpno čakamo na palačinke. Marmeladne. Tri so v porciji.

Od palačink ne duha ne sluha. Verjetno bodo zelo sveže, če še na kure čakajo, da jajca znesejo …

Odrasla dva sva med čakanjem na palačinke začela razmišljati o kavi, zato prikličemo natakarico in ji poveva, da naj poleg palačink prinese še dve beli kavi. Kakšnih palačink? Ja, tistih, ki smo jih pred časom naročili. Komu? Meni že ne, samo jaz sprejemam naročila. Ja, šefici smo povedali, je rekla, da bo sporočila naprej. Prinesite torej dve kavi in eno porcijo palačink, tisto od prej, ne naročamo novih palačink.

In gospodična že malce zardelo odvihra v kuhinjo preverit, kako je s tem. Naključje je, da je miza številka 4 poleg kuhinjskega okna, zato nismo mogli preslišati glasnega »ajoooj«, ko je natakarica prišla tja.

Vsa ponosna se že čez minuto pojavi s palačinkami in belo kavo. Joj, veste, ta miza številka 4 pa nam je res zagodla danes. A si naročil samo eno kavo, me vpraša draga. Ne, dve sem naročil. Kako dve, se čudi natakarica? Ja, eno zanjo in eno zame. Skupaj dve.

Z zamikom tako pride tudi druga kava do naše mize št. 4.

Tamali dve z najino pomočjo zmažeta palačinke, midva spijeva kavi in nato prosimo za račun. Ta pa tudi ni popolnoma ustrezal naročilu.  Ampak kaj naj, saj je to vendar miza številka 4. Bo že, do jeseni …