Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta
Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta
Ženska moč
Lična stvaritev založbe Sanje, ki kar kliče po branju, zaobjame vso tisto eterično pojavnost Alme Karlin (1889–1950), zbrano v zgodbah iz zapuščine Berlinske državne knjižnice ter iz zapuščine pisateljice, ki jo hrani rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tretjino pričujoče monografije tvori spremni zapis prevajalke Jerneje Jezernik, ki je pričujoče literarno gradivo poslovenila. Razširjeni spremni zapis se zdi dokaj smiseln, niti ne kot pomagalo pri razumevanju Karlininih zgodb, pač pa omogoča vpogled v svet starega Egipta, ki je svetovno popotnico in pisateljico posrkal vase, prežel z ezoteričnim miljejem in multikulturnim ozračjem. In navsezadnje je srečanje z zgodbami Alme Karlin srečanje z njenim življenjem.
Več kot pogumna je morala biti ženska, ki se je leta 1919 odpravila na pot okoli sveta. Kot je zatrjevala sama, ni hotela, temveč morala je iti na pot. Delovala je krhko, skoraj nebogljeno. Rojena z napol priprtim očesom in neobičajne telesne zgradbe. Morda je njen začetek res pomenil, da ji v življenju ne bo lahko, a po drugi strani je bil le prvi simbol, da gre za posebno osebo.
Današnjemu bralcu, ki ga pritegnejo mistični svetovi, bi se znala zdeti Alma Karlin, z besediščem, kot so karma, energija, čarodeji, znamenja, simboli, črna magija, zelo blizu, moderna ali še raje brezčasna. Predvsem pa, za razliko od sodobne instantne ezoterike, veliko bolj prodorna, inovativna.
Monografija obsega novelo in nekaj kratkih zgodb, ki mestoma delujejo fragmentarno, kot da jim manjka vnovičnega brušenja, nadgrajevanja literarne snovi ali likov, a vseeno ne puščajo mlačnega vtisa, saj gre za zgodbe z bogatim, razgibanim jezikom. Še najbolj spominjajo na izseke iz sanj – tisto, kar privre na plan iz nezavednega. Mojstrsko zasnovana pa je novela Tutmozisov zdravnik, ki je z objavo v pričujoči monografiji pravzaprav doživela prvo objavo.
Alma Karlin vsaj malo spada med tiste mrtve duše, ki jih nova doba na novo odkriva. Je ena izmed ustvarjalk, ki jo je slovenski kulturni prostor zmožen sprejeti šele dolga leta po smrti in sploh sposoben dojeti kot del slovenskega prostora. Sicer je ne slavimo kot ikone, kar se dogaja ob imenih, kot je recimo Nikola Tesla, ki ga v zadnjih letih posvajajo že malodane na vsakem koraku in tržijo kot blago. Pri Almi Karlin ne gre za zlorabo fenomena, marveč za obuditev v življenje ob primernem trenutku. Končno zrelem za to veliko osebo, ki predvsem sodobni ženski podarja lastno žensko moč, neustrašnost in ljubezen.
(Alma M. Karlin: Magične zgodbe starega Egipta. Prevedla Jerneja Jezernik. Sanje, Ljubljana 2015.)
