Zobozdravnik – kam in h kateremu iti?

Zobozdravniki so ljudje, ki ti lahko pričarajo čudežen nasmeh ali pa ti ga uničijo. Zaradi njih lahko vaši zobje zgledajo kot od bogov ali pa kot od reveža. A da ne bomo krivični, vedeti moramo, da v veliki meri smo zanje odgovorni sami – za njihovo nego, kar se danes izkaže kot pravi izziv, glede na vse zobozdravstvene dodatke in pripomočke, ki so na trgu.

A glede na gene, ki smo jih prejeli in imamo zato manj ali bolj čvrste ter odporne zobe, predvsem pa čas, v katerem živimo, kjer hitro življenje, pa tudi kje živimo (ali je to v mestu, kjer ni možnosti vrtnarjenja) v največji meri vplivajo na našo prehrano, se res ne moremo čuditi, če se večkrat znajdemo pri zobozdravniku, kot so se pa naši predniki. Oni takih možnosti tako in tako niso imeli, saj so bili zobozdravniki kaj redka pojava. In kako srečni bi morali biti mi, da je zobozdravstvo tako napredno in praktično že na vsakem koraku najdemo kakšno zobozdravstveno ambulanto, mar ne? Ja, morali bi biti, pa ni tako. Razlog pa je naslednji.

Zobozdravnikov se bojijo vsi, začne pa se že v otroštvu, saj kdo pa ima rad bolečino? Večina ljudi z besedo zobozdravnik najprej pomisli ravno na to, bolečino. Vse skupaj pa se začne že z zvokom vrtanja, brušenja, tu Pa tam kakšen krik ali jok. Le poglejte na sliko otroka, ki je na stolu.

A vse to ni nič v primerjavi s tem, da je zobozdravnik ali zobozdravnica oseba, ki nima nobenega občutka za delo, s katerim se ukvarja. Zato verjamem, da je zanje pravi blagoslov, če lahko ponudijo injekcijo in jo pacienti celo sprejmejo, saj pri tem ne čutijo, kaj točno se dogaja v njihovi ustni votlini. A to je le moje osebno mišljenje.

Vse se je začelo z zobobolom. Najprej je moja prijateljica Nina iskala zobozdravnika s koncesijo, a so bili že vsi zasedeni v kraju, kjer bivamo. Kakor so moje izkušnje, četudi dobiš zobozdravnika, je navadno čakalna doba, zanimivo pa je, da pri istem zobozdravniku prideš lahko takoj na vrsto, če si samoplačnik. Njihove usluga, kot sami veste, zaračunavajo, kot da dajejo zlato. Zelo sprejemljivo, seveda, pri današnji ekonomiji in gospodarskem stanju države, mar ne? Pa kaj še!

Nina se je zato po priporočilih obrnila na zobozdravnika v sosednjem kraju, ki ni imel koncesije, a je kartico z urejenim zdravstvenim zavarovanjem morala prinesti s sabo. To je bilo zelo čudno, glede na to, da je tako in tako samoplačniško. Prvič, ko ga je obiskala – zobozdravnik je bil po imenu sodeč iz nekega arabskega kraja – je le-ta zob pobrusil in ji zaplombiral, bil je zelo grob in brez občutka, injekcija je prijela komaj po dvajsetih minutah in po vsem tem je še plomba v naslednjih dneh padla ven. Zato se je ponovno naročila. Ponovno ji je zaplombiral isti zob in zaračunal. In glej ga zlomka – plomba, ne samo da je v naslednjih nekaj dneh padla ven, na dotičnem zobu je zgornja plast v celoti odpadla stran in še na zobu poleg. Po preverjanju je tudi ugotovila, da je od zdravstvene zavarovalnice prejel finančno kritje za opravljen postopek. Vsi vi, ki cenite svoj set zob, veste, kako dragoceni so vam in ravno tako s prijateljico čutiva do svojih. Seveda je odveč govoriti, da se tja več ni vrnila.

Od razočaranja je na zob za nekaj časa pozabila, kolikor je pač bilo mogoče, saj je nase ta pričel opozarjati s postopno bolečino.

Po nekaj dneh se je odpravila k drugemu samoplačniškemu zobozdravniku, kjer je po zajetni vsoti prejela dovolj trdno plombo. A nesreča nikoli ne počiva, še posebno ne, če od zadnjega obiska zobozdravnika mine kar deset let. In kot se je izkazalo, je bil ta zob šele začetek. Čez slabega pol leta se je zgodilo, da se ji je pričel nabirati gnoj pod zgornjim zobom v dlesni. In kaj se zgodi v Sloveniji v takih primerih, če nimaš osebnega zobozdravnika? Čakaš. In čakaš. Dokler se kaj drastičnega ne primeri. Seveda to ni bila opcija, bolečina je bila mnogo prehuda za kaj tako malomarnega. Zato je obrnila veliko telefonskih številk, dokler le ni našla nekoga, ki jo je bil pripravljen sprejeti. Peljati se  je morala v Maribor k dežurni zobozdravnici. Takrat vem, da je v dveh dneh bila tam kar trikrat. Zdravljenje je bilo uspešno in zobozdravnica je bila prijazna ter nežna. Imela je tudi prosta mesta ter je delala na koncesijo. »Konec iskanja,« si je mislila. Z ozdravitvijo in rešitvijo tega zoba je bila naročena na pregled že kar naslednji mesec. Nina je bila vesela, saj so bili njeni zobje potrebni temeljitega pregleda. In kot se je izkazalo v prihodnje, je bila naročena vsak mesec, kjer ji je zobozdravnica zaporedoma našla nekaj za popravit. A vam to kaj smrdi? Ja, prav imate.

Prvi mesec ji je naredila čudovito zalivko na zobu. Naslednji mesec je zob, ki je bil zdrav, odprla in ga pričela zdraviti. Zdravil se je cel mesec. In še naslednji mesec. Pojavila se je bolečina. Poleg tega zoba je med posegom začela brusiti tudi zdrav zob zgoraj in ga delček odkrušila pri dlesni, tako da se je vsula kri. Iz ordinacije je prišla omotična in seveda brez zavedanja, kaj ji je zobozdravnica naredila. Zdravljenje odprtega zoba je bilo v teku še naslednji mesec. In še mesec zatem. A bolečina se je pojavila še drugje. Kje se sprašujete? Saj veste. Tisti odkrušeni delček ob dlesni na nebu. Bila je zvedava ter povedala je, kaj si misli in vprašala, kdaj bo zob zaprt. Zobozdravnica je zatrdila, da naslednji mesec. Zobozdravnica ji ni dala veljave in očitno se ji je njena skrb do zob zdela smešna, saj jo je ob zadnjih nekaj obiskih spraševala: »Kaj pa imate danes za popraviti?« A jo je sama naročala, torej bi morala sama vedeti, zakaj je bila tam. Smešno!

A sem pri zobozdravniku ali avtomehaniku??!!

Moram priznati, da ima Nina šesti čut za take zadeve in izredno se zaveda svojega telesa. (Ob tem naj samo dodam: bodite pozorni na znake svojega telesa, vedno vam bodo prav povedali.)

Tisti odkrušen delček je bil tako strokovno izveden, da sploh ni bilo opazno. Kakšen je bil cilj? Najbrž puljenje, mostiček, implantant – zajeten kupček denarcev za nekaj, kar je bilo prej zdravo. Nič me ne bi čudilo. To je, navsezadnje, kapitalističen svet in vse, očitno prav vse se vrti okoli dobička. Samo presenečena sem, da se ne vprašajo, kako bo pa z zaupanjem in ali se bo tako krpanje izvedlo na mestu zločina.

Seveda je odnesla pete od te zobozdravnice, še preden ji je zdravljen zob zaprla, ker je zaprtje tudi dvakrat preložila in Nina se je pričela bati za zob. Problem se je pojavil samo, ker ni vedela, kam in h komu. Sama sem nekega dne slučajno to omenila svojemu glasbenemu kolegu, ki mi je predlagal hrvaške zobozdravnike v Vinici. Dodatno potrditev sem dobila ob nekem obisku v mlinu Korošec, kamor se dvakrat do trikrat na leto rada oglasim po moko. Rečeno mi je bilo, da so strokovni, prijazni in efektivni ter precej bolj ugodni, kot so pri nas. Toliko pohval jo je opogumilo in odpravili sva se tja, prej pa se je še naročili po telefonu. Pot do tja je lahka, na meji sva še vprašali za usmeritev in prijazni hrvaški cariniki so nama dali tako točna navodila, da sva prišli na cilj brez dodatnih ustavljanj. Naj samo rečem, da je bilo vredno iti tja. Ob prvem obisku so ji zaplombirali dva zoba – tistega, ki je bil toliko časa zdravljen in še enega poleg, zalivki sta bili beli in zelo veliki. Cena za oba zoba: 60€, za delo in zalivki!

Bilo je nekaj tednov za tem in hotela je iti še po tretje, četrto – nisva več šteli – mnenje za tisto bolečino ob odkrušenem zobu, kar se s prostim očesom ni videlo, zato se je odpravila v Celje. Dežurna zobozdravnica, mlada in hitra, ji je potem, ko jo je Nina opozorila na bolečino pobrusila zob poleg, ki je bil tako lepo zaplombiran v Vinici. Poškodovala ga je v toliki meri, da ko se je vrnila v Vinico, so ji morali ven potegniti živec in ji ga še enkrat zaplombirati. Menim, da je karkoli reči odveč.

Kasneje je našla zobozdravnika ‘za-vsak-slučaj’ s koncesijo v kraju bivanja, kar bi naj po eni strani prišlo prav. In vendar … Ven ji je padla še ena plomba, za katero ji je ta zobozdravnik zaračunal 40€, ker je bila bela. Stvar je v tem, da je Nina hotela srebrno zvezdico in ji je, glede na položaj plombe, doktor ni hotel dati, prav tako pa je ni spustil s stola. Dejal ji je tudi, da bo ob naslednjem obisku le-ta stala 80€. A si lahko mislite? In to s koncesijo! A še vedno je bil tu tisti zob, ki je bil odkrušen ob dlesni. Narejena je bila rentgenska slika tega in dveh zob poleg, da se ugotovi, kaj je na stvari. Videla se je luknja, govora je bilo o granulomu in ko se je slišala po telefonu za pregled po prejetju slik, je doktor govoril o rezanju zoba itd. V glavnem, nič kaj dobrega. Ko je prišla na pregled pa je isti zobozdravnik zatrdil, da ni nič in da je čisto v redu. Čeprav je bila luknja vidna na sliki. Nina se je že skoraj po tolikem času bojazni sprijaznila z najhujšim, in sicer, da bo bilo morebiti potrebno prej zdrav zob sedaj izpuliti.

A morala je poskusiti še na Hrvaškem. Slike je imela, zato se je odpravila čez mejo, kjer so ji po tolikih mesecih in nešteto zobozdravnikih po Nininih zatrdilih, da je tam luknja, z zobno nitko preverili in odkrili odkrušen prazen delček ob dlesni. Ker je bil toliko časa odprt, se ji je v dlesni nabral gnoj, ki so ji ga pred plombiranjem z iglo sprostili. Plomba je bila bela in zelo lepo narejena. Se je to zgodilo kje pri nas? Niti pod razno!! Zob, ki je bil prvotno zdrav in namerno prizadejan, je bil pozdravljen po skoraj letu dni. »Samo še čez mejo,« mi je zatrdila!

Zakaj je bila tako vztrajna? Ker je vedela, da je nekaj narobe, ker je bil zob sprednji in bi direktno obremenil njen lep ter zdrav nasmeh in ker ji ga je nekdo nalašč uničil!

Glede na izkušnje moje prijateljice in večine ljudi, s katerimi govorim, lahko rečem, da je zdravje  danes, pa naj bo takšno ali drugačno, pravi zaklad, ki ga moramo varovati kot punčico svojega očesa, saj danes govori le samo še denar. Ravno včeraj sem po televiziji ujela, kako je bilo govora o zdravstveni mafiji. Ni me začudilo, navsezadnje smo pri nas doma pravi jasnovidci, saj velikokrat že leta prej govorimo o stvareh, ki pritečejo na dan precej prepozno in se izkažejo za resnične. Mogoče je to ena čudovita lastnost, mogoče smo samo dovolj skeptični in racionalni.

Smejte se z zdravimi zobmi!