Zabava na kratkih valovih

Kratki valovi – kraj mnogih radijskih postaj, ki jih večina ljudi ne pozna

Bi si radi našli nov hobi? Tu vam lahko predstavim enega.

Vsi od nas vsaj kdaj pa kdaj poslušamo radio. Naše priljubljene radijske postaje se sučejo med 87,5 in 108,0 MHz, poznane po frekvenčnem območju, ki ima kratico FM. Koliko pa veste o radijskih postajah na drugih frekvencah, poznane pod kraticami MW, LW in SW? Vse razen zadnje verjetno že poznate. Pa si jih poglejmo.

Dolgi valovi

LW so dolgi valovi, ki zajemajo frekvenco 30–300 kHz in so od vseh naštetih najmanj uporabni, saj le malo tujih radijskih postaj oddaja na teh frekvencah, ker so običajno tudi zelo šumeče. Precej bolj so uporabni srednji valovi (MW ali AM) preko katerih lahko ponoči poslušate radijske postaje iz sosednjih držav, možno pa je poslušati celo radijske postaje v Angliji, Alžiriji, Grčiji, Makedoniji, Franciji ali kateri drugi bolj oddaljeni državi. Seznam teh lahko najdete na internetu. Frekvenčno območje srednjih valov zajema frekvence med 535 kHz in 1705 kHz. Tudi če ste daleč izven naše države (recimo jug Balkana), lahko tako v nočnem času na frekvenci 918 kHz poslušate 1. program Radia Slovenija, ki sicer ni edini radio, ki oddaja na srednjih valovih v slovenskem jeziku. Tudi podnevi je mogoče ujeti bližnjo radijsko postajo na srednjih valovih, a le, če je blizu nas.

Kratki valovi

Kaj pa SW oziroma kratki valovi? Ste že slišali zanje? Nikar po nepotrebnem ne brskajte po svojih tranzistorjih, avtoradijih, glasbenih stolpih, ker precej verjetno ne boste našli kratice SW. No v tem članku se bomo posvetili obilici tujih radijskih postaj, ki oddajajo na teh frekvencah, kjer vladajo povsem drugačna pravila in okoliščine in se nahajajo na posameznih frekvenčnih območjih med 3200 in 21850 kHz. Imajo torej kratko valovno dolžino. To frekvenčno območje pod 30 kHz je zanimivo po tem, da se radijski valovi od ionosfere zelo dobro odbijajo (za razliko od tistih nad 30 kHz, ki jo prehajajo), kar omogoča srednje do dolge zemeljske zveze v radio komunikaciji, kjer lahko z razmeroma malo energije komuniciramo po celemu svetu. Odboj valov pa ni zgolj od ionosfere, temveč se odboji nadaljujejo tudi od morja in tal, pri čemer se od morja dosti bolje odbijajo a oslabijo z vsakim naslednjim odbojem. Te vrste frekvenc sicer niso tako zanesljive (danes še vedno precej uporabljene), a lahko služijo kot podpora ali rezerva v primeru, da satelitska komunikacija zataji. Žal pa se doseg in kvaliteta sprejema zelo spreminjata glede na letni čas, frekvenco, na del dneva in stanje vremena v vesolju, ki se nanaša na sončno aktivnost. Tako, recimo, ponoči praktično ne boste našli nobene radijske postaje na frekvencah nad 13MHz, medtem ko bodo podnevi problematične nižje frekvence. Prav tako boste v nekem letnem času prej ujeli kako radijsko postajo iz ZDA kot v kakšnem drugem. Ob povečani sončni aktivnosti se vam bo lahko zgodilo, da sprejem radijske postaje ne bo mogoč. Te frekvence so danes še vedno močno v uporabi tudi v radijski komunikaciji, pri radioamaterjih in za mnoge druge namene.

Radijski sprejemnik za kratke valove

Na internetu pa tudi v določenih trgovinah si lahko kupite kratkovalovni radio ali tranzistor, ki sprejema tudi vse radijske programe, o katerih smo govorili na začetku. Najcenejše boste dobili že za okoli 20 evrov, svetujem pa vam, da si izberete enega dobrega za 100 ali več evrov. Na internetu si poiščete eno od nekaj spletnih strani, kjer si lahko poiščete na katerih frekvencah ob katerem času in iz katerega kraja oddajajo razne radijske postaje v različnih jezikih, a je za razliko od srednjih valov, angleško govorečih radijskih postaj kar nekaj. Preko teh valov lahko ujamete radijske postaje iz ZDA, Afrike, Azije z nekaj sreče celo Avstralije. Verjemite, prav lep hobi lahko postane lovljenje zelo oddaljenih radijskih postaj in poslušanje novic iz ZDA, Kitajske, Nigerije, Rusije zgolj z dvema ali štirimi baterijami, ki poleg tega pogosto oddajajo v več glavnih svetovnih jezikih. Če zmanjka elektrike ali pride do kakšne manjše ali večje katastrofe, lahko prek kratkih valov še vedno poslušate, kaj se dogaja po širnem svetu. To pa še ni vse. Nekatera frekvenčna območja so namenjena radioamaterjem in če ste kupili kvalitetni kratkovalovni radio z možnostjo finega uravnavanja frekvence in zvočne čistosti, boste lahko poslušali pogovore radioamaterjev iz bližnjih in sosednih držav, katerim je namenjenih tudi nekaj frekvenčnih območij pod 30Mhz. Ti sicer večinoma uporabljajo frekvence nad 100 Mhz, a jih boste našli tudi tu.

Primer radijskega sprejemnika

Treba je tudi povedati, da so sporedi oddajanja radijskih postaj na kratkih valovih povsem drugačni, kot smo jih vajeni med 87,5 in 108 MHz. Skoraj vsako uro (ali celo pol ure) radijski programi ugašajo, se odpirajo in premikajo na druge frekvence, kar je za poslušalce precej zoprno saj pogosto ne vedo, na kateri frekvenci naj iščejo priljubljeno radijsko postajo v naslednjih urah.

Kratkovalovne radijske postaje

Kot ste lahko spoznali, so kratkovalovne radijske postaje najboljši medij za primer izrednih razmer, v primeru daljšega izpada elektrike, kjer lahko z zgolj dvema baterijama poslušate novice z drugih delov sveta v angleščini, nemščini in drugim nam bolj domačim tujim jezikom. Ne pozabimo tudi možnosti poslušanja radioamaterskih pogovorov. Poleg tega je iskanje in ujemanje signalov iz zelo oddaljenih krajev in poslušanje informativnih programov z drugih delov sveta lahko tudi zanimiv hobi, zlasti če ste informativni odvisnik, tako kot recimo jaz.

Zanimiva frekvenčna območja

Za konec naj vam še predstavim frekvenčna območja, ki so za nas zanimiva:

• 2300-2495 kHz  tu (pri nas v SLO) ne boste našli nič
• 3200-3400 kHz  tu boste (pri nas v SLO) le izjemoma slišali kakšno postajo
• 3900-4005 kHz  tu oddaja le nekaj radijskih postaj
• 4750-5080 kHz  tu oddaja bolj malo radijskih postaj
• 5750-6200 kHz  tu boste našli kar precej radijskih postaj
• 7200-7600 kHz  tu boste našli kar precej radijskih postaj
• 9300-9990 kHz  najbolj uporabljene in zasedene frekvence dobro slišne tako podnevi kot ponoči
• 11500-12160 kHz  tu boste našli kar precej radijskih postaj
• 13500-13870 kHz  tu boste našli dosti radijskih postaj
• 15100-15830 kHz  tu boste našli dosti radijskih postaj
• 17480-17900 kHz  tu boste našli nekaj radijskih postaj
• 21450-21850 KHz  tu oddaja zelo malo radijskih postaj
• 25600-26100 kHz  tu (pri nas v SLO) ne boste našli nič

Če bi radi poslušali pogovore radioamaterjev, jih iščite na naslednjih frekvencah:

• 3500-3800 kHz
• 7000-7200 kHz
• 14000-14350 kHz
• 18068-18168 kHz
• 21000-21450 kHz