Vesolje

Ko se zazrem v nočno nebo, polno zvezd, v vesolje, se mi porodi nešteto vprašanj. Kaj je tam? Od kje je prišlo? Kam gre? Kaj so vse te zvezde? Ali tam gori tudi nekdo gleda v nebo in se sprašuje isto?

Če se tudi vi sprašujete, boste mogoče v tej seriji člankov odkrili odgovore na ta in mnoga druga vprašanja. Ne odlašajmo, napotimo se na potovanje skozi prostor in čas!

01.ZAČETEK

Vesolje je ogromno. Res, res OGROMNO. Vidno vesolje je krogla premera 29 gigaparsekov (1 parsek = 3.26 svetlobnih let ali 3.08567758 x 10¹⁶ metrov. 1 svetlobno leto = 9.4605284 x 10¹⁵ metrov). Vsebuje 125 milijard galaksij, ki vsebujejo od 100 milijard do 800 milijard zvezd. V vesolju je več zvezd, kot je zrn peska na Zemlji.

Ampak od kje je prišlo? Je bilo vedno tukaj?

Vesolje je vzniknilo v obstoj pred 13,7 milijardami let, v dogodku imenovanem Veliki Pok (Big Bang). Iz neskončno majhnega delca niča (velikosti atoma), skoraj neskončne gostote je vesolje zraslo v obstoj. Ni bilo veliko, ni eksplodiralo in nič ni počilo.

Na začetku se je vesolje širilo hitreje kot je svetlobna hitrost. Svetlobna hitrost je najvišja hitrost s katero se predmet lahko giblje V vesolju. Nič ni hitrejše kot svetloba. Vesolje samo pa se lahko giblje kakorkoli hitro. Einstein ima še vedno prav.

Temperatura je bila več milijonov stopinj. Pri taki vročini snov ne more obstajati, celo atomi razpadejo. Šele, ko se je vesolje dovolj ohladilo se je lahko energija spremenila v snov. Predvsem v vodik in helij ter majhne sledi drugih elementov.
Vodik in helij sta se začela združevati v zvezde prve generacije. Planetov ni bilo, ker ni bilo dovolj težkih elementov iz katerih bi nastali. Zvezde prve generacije so bile resnične velikanke. Imele so maso več milijonov sonc. Ko so umrle so v ogromnih eksplozijah imenovanih supernove, posejale vesolje s težkimi elementi, ki so jih gradile v svojih jedrih. Iz teh ostankov so nastale zvezde druge generacije in prvi planeti. Tudi te so umirale in iz njihovih ostankov so se rodile nove zvezde itd. Sonce je zvezda tretje ali četrte generacije.

Zvezde so se združevale v galaksije (velika skupina zvezd, ki je med seboj gravitacijsko povezana). Vsaka galaksija ima v središču supermasivno črno luknjo okoli katere se vse zvezde vrtijo. Galaksije so različnih velikosti, oblik in starosti. Ena izmed galaksij se imenuje Rimska Cesta in to je naš dom.

Rimska cesta obstaja okoli 11 milijard let, je velika 100.000 svetlobnih let in v njej je od 200 milijard do 400 milijard zvezd. Je spiralna galaksija. Iz središča se vijejo spiralne roke, trakovi zvezd. V takšnem spiralnem rokavu 25.000 svetlobnih let od središča se nahaja naše osončje.

Naše osončje sestavlja zvezda Sonce, osem planetov, meseci in nešteto kometov in asteroidov ki segajo od drobca prahu pa vse do velikosti našega meseca. Sonce je zvezda imenovana rumena pritlikavka. Je majhna za zvezdo, a vseeno je 80% zvezd v vesolju manjših. Sonce je staro približno 4,6 milijarde let in bo dočakalo okoli 10 milijard let, ko se bo spremenilo v belo pritlikavko. Okoli sonca kroži 8 planetov: Merkur, Venera, Zemlja Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Zemlja je stara 4.5 milijarde let, je tretja po vrsti od sonca in peta po velikosti.

Tole je bil samo uvod. V naslednjih člankih bom vsako temo razširil in vam, upam, povedal kaj novega in vas ob tem mogoče tudi zabaval.

Naslednjič: Galaksije