Tina, Mikaela, Anna, Lindsey in kultura zaničevanja
Že nekaj časa imam navado spremljati žensko alpsko smučanje, seveda predvsem zaradi uspehov Tine Maze. Pri tem včasih gledam samo njen nastop, včasih spremljam večji del tekme, ne glede na to pa običajno prebiram komentarje, ki se nabirajo ob spletnih novicah. Ob tem pa sem seveda nemalo zgrožena, saj velikokrat pokažejo grozljivo temno in negativno plat komentatorjev in posledično celotne slovenske navijaške kulture.
Razumljivo je, da je katera od smučark nekomu pač manj, drugemu pa bolj simpatična, pa če ocenjujejo po videzu, obnašanju v intervjujih ali po uspehih. Ne zdi se mi niti pomembno, če nekdo bolj navija za neko tujo smučarko, v kolikor mu je bolj simpatična. Vsakemu svoje. Iz teh individualnih preferenc logično sledi, da največ uspehov posameznik želi “svoji” izbrani smučarki in relativno s tem nekaj manj uspehov drugim smučarkam. Drugače pač ne more biti: če želiš, da ona zmaga, morajo ostale biti slabše od nje.
Zgrozim pa se, ko vidim prav sovražno nastrojenost do posameznih tekmovalk, pa če gre za Tino, Mikaelo, Anno ali Lindsey. Ko komentator radostno vzklika “JUHEJ!”, ko ta posameznica odstopi ali naredi večjo napako ali preprosto ni med najboljšimi tremi. Ko nekdo vnaprej napoveduje in želi slabo posamezni tekmovalki in se veseli morebitnih uresničitev svojih mračnih napovedi. Ko posameznico zaničuje, zmerja in se resnično zlobno posmehuje manjšemu uspehu ali neuspehu. Ko ji za nameček želi še poškodbo. Vse to pa začini še s kakšnim zlohotnim: “Prav privoščim ji!” Ali: “Zaslužila si je!”
Ali smo res prišli do tega, da navijamo tako, da druge zaničujemo, da je potrebno tekmico svoje “izbranke” sovražiti, da lahko mirne duše navijamo za “svojo”? Pa pravzaprav niti ne gre vedno za to: včasih se celo zdi, da so nekateri zgolj sovražno nastrojeni do ene izmed tekmovalk in ji želijo zgolj slabo, brez posebnih preferenc med ostalimi. Da jo premaga neka druga smučarka, katerakoli druga smučarka, samo da tista osovražena ne bi bila preveč uspešna.
Vsak, ki spremlja alpsko smučanje in realistično oceni situacijo, ve, da so vse zgoraj omenjene smučarke odlične (v svojih disciplinah) in da je vsaka od njih sposobna vse druge premagati na posamezni tekmi, pa ne zaradi sreče ali nesreče tekmic, temveč zaradi svojih sposobnosti. Seveda pa za zgoraj omenjene sovražno nastrojene navijače in antinavijače to ne drži. Osovražena smučarka lahko baje premaga neko drugo smučarko samo v primeru, ko ima slednja slučajno slab dan in naredi kakšno napako. Po drugi strani so zmage omiljenih smučark vedno zaslužene in odraz sposobnosti tekmovalk ter ničesar drugega.
Ampak ali niso tudi napake in odstopi del celostne slike tega, koliko je posameznica dobra smučarka? Določena smučarka ni imela zgolj sreče, da je druga naredila napako, temveč je pri tisti vožnji celostno gledano prva preprosto pokazala boljše smučanje, brez ali z manj usodnimi napakami. In je zasluženo zmagala. (Ob tem naj dodam, da seveda drži, da je pri smučanju včasih rezultat povezan tudi z nekaj sreče, recimo z boljšimi razmerami na progi. Ampak zanimivo je, da lahko sreča po mnenju nekaterih bojda igra samo v prid osovražene tekmovalke, nesreča pa zgolj na škodo izbrane tekmovalke.)
Pri tovrstnem razmišljanju je zlahka videti tisto pogosto človeško “pomanjkljivost”, v okviru katere radi uspehe pripisujemo svojim zaslugam, medtem ko so neuspehi odraz nekih zunanjih okoliščin (nesreče). Pri drugih ljudeh pa je ravno obratno – uspešni so po spletu okoliščin, neuspešni pa po lastni krivdi. Samo da v tem primeru posameznik ponotranji izbrano tekmovalko, za katero potem veljajo iste “zakonitosti” kot zame, za osovražene tekmice pa veljajo iste kot za druge ljudi.
Ne vem, kakšno je stanje pri drugih športih, jih ne spremljam, še manj pa komentarjev na spletnih portalih. A če je stanje podobno kot tukaj, sem kar vesela, da ne. Že ti premnogi komentarji o ženskem smučanju vzbujajo dovolj dvoma v to, med kakšnimi ljudmi živimo.
