Subkulture in morala človeka (ulični eksperiment)

Avatar

Nina Jesih

Sem umetnostna zgodovinarka in kuratorka iz Ljubljane. Vedno sem imela ogromno za povedati, ampak nikoli nisem imela možnosti tega izliti na papir in s tem mojega pogleda na svet (in zanimanja ter radovednost) deliti s Slovenijo. Hvala bogu je prišel ta dan, ko sem dobila to priložnost, ki jo s pridom izkoriščam. Obožujem gledališče (tudi sama sem članica Šugle, šole uličnega gledališča), še raje pa imam nezdravo hrano, kateri se upiram z lastnimi, bolj zdravimi recepti in ogromno športa. Želim si, da bi več žensk poseglo po utežeh, saj dvigovanje le-teh privzdigne zadnjico in te (brez skrbi) ne spremeni v moškega. Pričakujem, da bom opogumila čim več ljudi, da začnejo skrbeti zase in posledično vstanejo v boljši jutri. In to še predno se mi uresniči največja želja in se preselim v Firence.

9 komentarjev

  1. Avatar Suzana pravi:

    Popolnoma se strinjam, da ljudje preveč sodijo po videzu… ampak se mi zdi, da bi ti v vsakem primeru, ne glede na to, kako bi bila oblečena, več ljudi pomagalo pobirati kocke v parku v Mariboru, kot sredi mesta v Ljubljani… Tako kot je veliko več možnosti, da te bo v parku v MB naključni mimoidoči pozdravil, v LJ te pa sigurno ne bo. Iskreno povedano, jaz sredi Prešerca ne bi nikomur pomagala pobirati kock – ne ker ne bi bila pripravljena pomagati, ampak ker se v mestu ponavadi ne vtikaš v tuje zadeve; ljudje ponavadi niti nočejo, da se.

    • Avatar Nina Jesih pravi:

      se strinjam, da je veliko odvisno od situacije in kraja..vendar pa to ne bi smelo biti pogojeno..
      pri meni se je vse skupaj zacelo, ko sem se sredi centra ljubljane onesvestila in se cez nekaj casa zbudila, pogledala naokoli in vsi so hodili mimo, kot da sem smetnjak, ne pa clovesko bitje, ki mu je treba pomagati..tudi en ni pristopil in me vprasal ali sem vredu oz. poklical resilca..
      enako se dogaja, ko izbruhne pretep ali rop..vsi hodijo mimo, saj se nihce noce mesati in se vsi brigajo zase..kaj pa resevanje zivljenj?? nihce vec tudi toliko srca nima, da bi imel slabo vest, ce se mimoidocemu nekaj zgodi in mu ti ne pomagas..
      se huje je pa seveda, ce si pripadnik subkulture, ker si za ostale avtomaticno neuravnovesen in manjvreden..
      najboljse izkusnje imam ravno s predstavniki razlicnih subkultur, ki jih imajo vsi za odpadnike..ampak samo oni so mi vedno priskocili na pomoc..”navadni” ljudje so me grdo gledali in odkorakali..

  2. Avatar Mojca pravi:

    Zanimiv poskus, se mi pa zdi čudno, da je tudi oseba, ki ga je izvajala, podvržena prav istim predsodkom. Kako lahko sicer razumemo izjavo:
    “Čeprav sem že večkrat videla dekleta v taki opravi, ki se sprehajajo po mestu in se razkazujejo ter v tem uživajo.”
    Kaj pa, če so “gothik metakli” takšna oblačila preprosto všeč in ne skuša v njih delovati seksi ali izzivati?
    Absolutno sem za to, da se naša družba znebi predsodkov. Vsak pa mora začeti pri sebi.

    • Avatar Nina Jesih pravi:

      moja izjava temelji na dejstvu, kako sem se sama pocutila v taki opravi..osebno verjamem v to, naj se vsak oblaci/ nalici tako kot mu pase..jaz ga zato ne bom gledala popolnoma nic drugace, mogoce celo obcudovalno, da si je v tem svetu “upal” navzven pokazati pravega sebe..tudi jaz si zelim prestopiti to mejo, pa je zal ne uspem zaradi delovnega mesta, kjer so vsi mocno starokopitni kar se tega tice..mogoce bi pa morala..en po en, pa se bo kaj spremenilo?

  3. Avatar Đuro pravi:

    Meni se pa ne zdi nic cudnega da ljudje sodimo po videzu ce nekoga ne poznamo… to je namrec vse po cemer lahko sodimo v taki situaciji. Tako da nebi reku da noben ne pomaga zaradi predsodkov ampak zaradi splosne apatije do vsega. Torej mislim da v osnovi so ljudje apaticni, subkultura pa lahko to potencira. (recimo iz une slikice ko je mejhna puncka edina ki ti pomaga bi sicer lahko sklepal da ona nima predsodkov, ampak lahko bi pa sklepal tud da je ona edina ki se ni apaticna do dogajanja okoli sebe). Pa se ena konstruktivna kritika.. mislim da mikrokraj in cas v smislu takratnega vzdusjan na kraju mocno vpliva na to, tako da bi si upal trditi da bo v parku (kjer si bila po slikah sodec “normalno oblecena”) vedno vec ljudi pomagalo. Verjetno ker tisti ki so v parku so trenutno bolj sprosceni pa vecja verjetnost je da se jim ne mudi. Poleg tega pa po parku obicajno pohajkuje drugacen tip ljudi kot po miklosicevi..

    • Avatar Nina Jesih pravi:

      se strinjam, da je prvi vtis vedno samo po zunanjosti..vendar le-ta ne bi smel tako močno vplivati v situacijah, ki so npr. življenjskega pomena ali pa le pomoč sočloveku..če rabim pomoč pri pobiranju in imam rdeče lase, to še ne pomeni, da te bom ugriznila, ko se boš sklonil k meni..
      naučiti se moramo, da na drugačnost ne gledamo zviška..
      kar se pa tiče moje izvedbe, sem že napisala, da sem to delala v sklopu festivala in da bi bilo fino še kdaj ponoviti..ni važno kako sem oblečena ali kje in kdaj, sama sem imela zelo slabe izkušnje, zato sem se v štartu sploh lotila tega..je pa sigurno res, da mi bo na pomoč priskočilo več ljudi, če ne bom v ljubljani..to je že splošno znano dejstvo, da smo tu zagledani sami vase in se brigamo samo zase..pa je to normalno?

  4. Avatar malina pravi:

    ideja je bila dobra, izvedba pa precej slaba, še slabši pa so tvoji zaključki, če se tako izrazim.
    “Še najmanj se z njo obremenjujejo majhni otroci in ljudje, ki nimajo predsodkov.” ; ljudje, ki nimajo predsodkov? punca, človek brez predsodkov ne obstaja, obstajajo ljudje z manj in več predsodkov in dejstvom, da nekateri lahko gredo čez njih in drugi ne.

    “Vsak posameznik bi moral imeti pravico, da nase da kakršnokoli obleko, lase pobarva na kričečo barvo ter se potetovira in popirsa, saj je to njegovo življenje individuuma in kot takšnega bi ga morali sprejeti.” ; se mi zdi, da vsak ima to pravico; ali živim v drugem svetu kot ti? S tem, ko se človek zavestno odloči, da želi izstopati iz povprečja, se zaveda tudi dejstva, da s svojim dejanjem lahko naleti na neodobravanje (ali pa seveda tudi odobravanje) okolice.

    z ostalimi tvojimi trditvami bolje, da se niti ne ukvarjam..

    • Avatar Nina Jesih pravi:

      slaba izvedba? sem napisala, da sem to delala v sklopu uličnega festivala in da bi bilo fino še kdaj ponoviti..
      kar se pa tiče mojih zaključkov, so to MOJI zaključki..vsak ima seveda pravico do svojega mnenja, ki ga lahko izrazi, tako kot ste ga vi..in močno verjamem v napisano, ker mi do sedaj še nihče ni dokazal nasprotno..če imaš kričeče pobarvane lase, potetovirane roke ali prepirsan obraz, si za okolico avtomatično manjvreden in si ne zaslužiš toliko spoštovanja, kot si ga “navadni” ljudje..takšne so moje izkušnje in to sem želela s tem eksperimentom poudariti..seveda se sam zavestno odločiš, da boš na nek način izstopal, ampak ne vem, zakaj bi moralo to vplivati na, recimo, zaposlovanje..npr. delodajalci izgleda še vedno mislijo, da tvoja zunanjost odseva notranjost..če imam tattoo-je, to še ne pomeni, da bom kaj slabše delala, kot nekdo, ki jih nima..in ne, ne bom jemala mamil na delovnem mestu ali pila alkohola ali celo razdejala prostora..moje telo je moje telo in se ne tiče nobenega, zato ne razumem, zakaj je na tapeti..rajši bodo zaposlili nekoga, ki ima blond lase, kot pa nekoga z rdečimi..ravno zaradi predsodka, da ta z rdečimi “ni normalen”..hvala lepa za tak svet..
      z vsem tem sem želela izpostaviti ravno to, da še vedno obstajajo nenormalni in neutemeljeni predsodki, zaradi katerih lahko trpi življenje mnogo ljudi..in v tem menda tako močno razvitem svetu tega ne bi smelo več biti..tako kot ne rasizma, ksenofobije in homofobije..pa še vedno je..
      vsi ljudje smo enaki, samo poglejte našo notranjo sestavo..noben se ne razlikuje, pa če je črn, bel ali potetoviran..
      bralcem sem želela odpreti oči, da se ni treba bati drugačnosti, ker le-ta ni nujno škodljiva..
      vi pa si lahko mislite svoje..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.