Strta Valentinova srca
Bliža se Valentinovo, ko pričakujemo z drhtečim srcem na zmenkih izražena vznesena čustva ljubezni v romantičnem vzdušju večerje ob svečah. Hrepenimo po v nežnih objemih in ljubečih pogledih ter še obilici drugih skritih znakov strasti in ljubezni. Na kratko, ljubezen je nekaj, kar nas ponese do neba. Podamo se v vrtinec čustvene naklonjenosti in požrtvovalnosti za partnerja ali partnerko. Uredimo svojo videz do potankosti, ki meji na nerazpoznavnost v realnosti. Naučimo se pesmi o ljubezni in pripadnosti do konca življenja. Šepetamo ljubeče in strastne besede ter prepustimo svoje telo, da deluje brez razuma. Komaj učakamo naslednji zmenek, ko bomo drug drugemu odigrali podobo idealne ljubeče osebe. Mogoče bomo v pavzi med dvema zmenkoma pogledali še malo v knjige z nasveti za zmenke in kaj moramo vedeti o nasprotnem spolu. Tako se oborožimo do potankosti za boj ljubezni, da osvojimo svojo ljubljeno osebo. Ta oseba pa morebiti tudi sama ni takšna, kot jo ugledamo na vsakem zmenku posebej.
Ob vsej tej vznesenosti ljubezni ne bomo nikoli pogledali realnosti v oči in malo preverili dejstva realnih okoliščin naše intimne zveze in to že od namena vstopa v takšno ali drugačno obliko ljubezni. Naše srce bo namreč že vedelo, kateri ali katera je prava. Razum pri čustvih ljubezni pač nima kaj početi. Negirali bomo vse realne podobe svojih ljubih, skupaj z vsemi interesi in intrigami drugih. Saj nam vsak hoče samo dobro.
Ob našem vročem srcu brez razuma niti ne pomislimo, da smo lahko pravzaprav zaljubljeni v ljubezen samo in vse tiste izraze ljubezni, ki se prodajajo za Valentinovo. Valentinovo se tako lahko začne v rožnatih rdečih odtenkih vrtinca ljubezni, ki nas dobesedno potegne vase in konča s padcem v realnost s strtim srcem. Od velikih pričakovanjih od intimne zveze ostane le še kupček pepela: realne podobe ljubečih, ki nam ne odgovarjajo, prazne obljube ljubezni in pripadnosti, boleči depresivni pogledi in morebiti celo objokane otroške oči, ki gledajo razpad zveze svojih ljubih staršev.
Ob naslednjem prazniku ljubezni se bomo samo še grenko nasmehnili in se obrnili vstran ter odšli v svojo praznino vsakdana. Nikoli ne bomo pomislili, da bi začeli znova z realnimi podobami in pričakovanji v ljubezni.
