Resničnostni šovi – poneumljajo, poučujejo ali nič od tega?
V zadnjih letih so resničnostni šovi zaživeli tudi v Sloveniji. Nekaj smo jih prevzeli iz tujine, nekaj jih ustvarili sami. Med najpopularnejšimi so zagotovo “talenti” in “gostilna”.
Naše TV postaje se vedno bolj posvečajo ustvarjanju resničnostnih šovov. Vložek je prav gotovo precejšen, ob koncu pa se zagotovo vse povrne oz. obogati. V nasprotnem primeru skoraj zagotovo tega ne bi počeli. Vsi ti resničnostni šovi namreč prinašajo visoko gledanost in posledično več denarja saj se tudi sponzorji lažje pridobijo in v projekte vložijo večje zneske kot sicer.
Trenutno spremljamo 2 večja resničnostna šova, oba na komercialnih TV postajah. Oba smo v preteklosti že spremljali zato letos ne vidimo nič posebej novega, sistem tekmovanja je praktično enak “predhodnim sezonam”. Kljub vsemu lahko resničnostne šove razdelimo v dve skupini, v prvo lahko uvrstimo šove v katerih večje število tekmovalcev živi pod isto streho in dela ali kako drugače preživlja skupaj 24 ur na dan. V drugo skupino pa lahko uvrstimo šove kjer se v npr. tedenskih oddajah dokazujejo tekmovalci s svojimi talenti ali kakršnimikoli drugačnimi preizkusi.
Vsak šov prinaša tudi bogate nagrade za zmagovalce in vprašamo se lahko: “kaj zraven denarja je še motivacija, da se nekdo prijavi v nek šov?”. Sploh v resničnostnih šovih, katere smo zgoraj uvrstili v prvo skupino, tekmovalce precej dobro spoznamo tudi karakterno, saj se v, na nek način izoliranem svetu, ne morejo ves čas pretvarjati in biti nekaj kar v resnici niso. Saj poznate tisti pregovor: “volk dlako menja, narave pa nikoli”. Vendar ali se tekmovalci pred pričetkom šova sploh zavedajo v kaj se spuščajo? Sploh razmišljajo o tem kako bo, kaj jih v resnici čaka, s čim vsem se bodo morali spopadati, kako reagirati v določenih situacijah, da bodo všeč gledalcem in sotekmovalcem, ali razmišljajo le o kupčku denarja katerega imajo možnost osvojiti? Nekaj časa zagotovo lahko ugajaš in se zadržuješ, na daljši rok pa zelo težko, če za to nisi res dobro izurjen in pripravljen. Sam bi prav rad enkrat videl nekoga, kateri bi poskušal z “eksperimentom” biti nekdo drug kot v resnici je in upošteval standarde kateri bi zadovoljili največji del občinstva pa čeprav bi v resnici bil nekdo povsem drug (gledano iz karakternega stališča). Vendar ali se to sploh da, je to npr. v desetih tednih sploh mogoče izvesti? Menim, da je, vendar s precej treningi naprej predvidenih situacij in prepričanjem samega sebe, da si nekdo kar v resnici nisi. V preteklosti smo že videli primere, ko je kdo želel biti “boljši” kot je v resnici, pa mu je to le škodovalo saj se je na nek način zaradi pretvarjanja le “blamiral”.
Na eni strani imamo torej tekmovalce, ki v šovih sodelujejo, na drugi pa gledalce, ki vse to zavzeto spremljajo. Vendar tako kot pri tekmovalcih se tudi pri gledalcih pojavljajo razna vprašanja kot so: “zakaj so takšne stvari tako visoko gledane, ali se gledalci poistovetijo z tekmovalci, bi tudi gledalci želeli sodelovati pa nimajo dovolj poguma, zakaj nekateri šove spremljajo in jih ob enem kritizirajo?”. Na koncu pa ne morem mimo vprašanja, ali so šovi za gledalce poučni ali jih morda tudi nekoliko poneumljajo? Zagotovo ima vsak svoje mnenje in zase najbolj ve, zakaj nekaj spremlja in zakaj ne.
Šovi so bili in bodo “atrakcija” tudi v prihodnje tako za tekmovalce kot za gledalce. Nekateri se skozi njih dokazujejo sebi, nekateri drugim. Od vsega skupaj ima vsak nekaj, tekmovalci prepoznavnost, gledalci zadovoljstvo, kreatorji oz. TV postaje pa denar. Običajno se njim vse skupaj še najbolj izplača. Kljub vsemu, ne prepustite se množici, spremljajte tisto kar vam je všeč in za kar menite, da vas osrečuje.
