Priporočam v branje: Solze, ki jih ni
Nedavno mi je povsem v nepričakovano v roke prišel roman slovenske avtorice Mojce Rudolf: Solze, ki jih ni in me povsem prevzel.
Vse do zadnje črke napet psihološki roman/kriminalka, ki na prvi vtis res ne deluje kot lahkotno počitniško branje, a nas zgodba tako posrka vase, da boste knjigo z veseljem prebrali tudi na dopustu. Ne boste je želeli odložiti dokler ne pridete do dna vsem skrivnostim.
Solze ki jih ni, je prvi del trilogije Temačne skrivnosti Irske, ki je v samozaložbi izšel leta 2022. Letošnjega marca je izšel drugi del trilogije: Nasmeh, ki molči je.
Mojca Rudolf o sebi pravi, da je pisateljica s srcem. Izpod njenega peresa so se napisale številne otroške in mladinske knjige ter knjige za odrasle; Zmenki, Prelomno poletje, Izgubljeni dnevnik, Šepet zgodb, Solze, ki jih ni, … in mnoge druge. Skupno je napisala in objavila kar 22 knjig.
Solze, ki jih ni
Dogodki in zapleti v prvem delu trilogije Temačna skrivnost Irske: Solze, ki jih ni, so res da plod avtoričine domišljije, a roman vseeno temelji na osnovi resničnih (ljudem bolj ali manj poznanih) zgodovinskih dejstvih in dogajanjih na Irskem. Verjamem, da vas bodo med prebiranjem na novo odkrita dejstva presenetila, celo šokirala ali pa vam odprla povsem nov pogled na določene teme.
Zgodba se prične v sedanjosti, z mlado družino, ki se je nedavno preselila v čudovito hišo na Irskem podeželju. Mlado Ann spremljajo zle slutnje in slabi občutki glede novega soseda, ki v njej vzbuja nelagodje. Medtem, ko njen mož Tim ne opazi ničesar in se s sosedom celo odlično ujame. So njene slabe slutnje res zgolj plod njene domišljije? Jo mož vara? Ko bi le sosed ne bil tako … čudaški, na trenutke celo zlovešč, bi Ann veliko bolj uživala v novi hiši, okolju. Vseeno skuša v selitvi videti priložnost za srečo. Vse se spremeni tistega dne, ko njuna majhna, petletna, hči Arleen izgine iz domačega dvorišča in se za njo izgubi vsakršna sled.
V nadaljevanju nas avtorica spretno popelje skozi zgodbe treh žensk, ki živijo vsaka v drugem obdobju. Ann v sedanjosti, zgodbi Sheene in Kitty pa spoznavamo v preteklosti. Tri ženske, tri usode. In tri sumljive smrti. Je vse skupaj naključje ali je kje kakšna povezava? Kakšna? Zakaj? Sploh je?
Roman v bralcu vzbudi mnogo močnih čustev. Od jeze, besa, pa vse tja do sočutja in občutka nemoči, pa tudi olajšanja, čudenja in veselja. Predvsem pa avtorica bralca v napetosti in pričakovanju drži vse do zadnje besede skozi vseh 264 strani dolgega romana.
Bo Kitty kdaj uspelo zbežati iz tako imenovane pralnice, kot so imenovali katoliške samostane, ki so ga vodile sestre Magdalenke in v katerega jo neusmiljeno pošlje njena družina? So slutnje, ki jih ima Ann upravičene? Je njihov novi sosed le čudak, ali so njeni občutki pravilni in se ga morajo izogibati? In nenazadnje mlada Sheena. Izdana, zlorabljena, izgnana in pozabljena, praznih rok zavržena in zapuščena s strani svoje krute in neljubeče matere. Zakaj ji oče ni pomagal? Zakaj je njena mama takšna? Se bo izkopala iz obupa, v katerega jo je pahnilo življenje?
Kaj je res in kaj ni? Bodo temačne skrivnosti kdaj razkrite? Bo Ann kdaj našla svojo hči? Bodo sploh kdaj lahko res srečni? So bile smrti, ki so se zgodile res le nesrečno naključje in samomor ali …?
Na vse te odgovore si odgovorite sami, z napetim, a hkrati tako lahkotnim branjem, kot nam ga lahko spiše le Mojca Rudolf, mojstrica peresa in zares pisateljica s srcem in veliko začetnico.
Solze, ki jih ni so zagotovo knjiga, ki vas bo posrkala vase in vas ne bo pustila ravnodušnih, hkrati pa vam bo dala veliko novih tem za razmišljati in morda celo odprla nova obzorja in spoznanja. Priporočam!
