Prava ali umetna smrečica?

Leto se bliža koncu. Večino domov bo krasila novoletna jelka oz. božično drevesce, kakorkoli mu pač rečete. Odkar pomnim, smo pri nas v prazničnem decembru krasili smrečico, zato se bom v današnjem prispevku poslužila tega izraza. Sama nimam posebnih preferenc, ko gre za odločitev med naravno in umetno smrečico, saj se zavedam, da ima vsaka svoje prednosti. Zato sem se za razrešitev te dileme obrnila na vsevednega strica Googla. Pa mi, žal, tudi on ni znal pomagati pri sprejetju “pravilne” odločitve. Morda se pa do konca pisanja prispevka le odločim.

Božična smrečica in njen izvor

Božična smrečica ali novoletna jelka krasita večino domov, ne glede na veroizpoved družine, ki v tem domu prebiva. Božično drevo pa naj bi začeli krasiti protestanti, med prvimi pa naj bi bil nihče drug kot Martin Luther. Prav zaradi tega dejstva je bil Vatikan ena izmed zadnjih držav, ki je sprejela božično drevo kot del božičnega praznovanja. V božičnem času se s posebnim razlogom krasi smrečica ali pa jelka; gre namreč za zimzeleni drevesi, kateri skrivata simboliko večnega življenja. Zagotovo se strinjate, da smo od skromnih začetkov okraševanja božičnih dreves prišli že daleč, če ne že predaleč. Vendar vsakemu svoje, ali kako že rečejo. Če je drevo okrašeno v družinskem krogu, ki ga izpolnjujeta ljubezen in medsebojno spoštovanje, kar naenkrat količina in cena okraskov ni več tako pomembna, kajne?

Smrečica iz umetnih materialov

Uveljavlja se trend tako imenovanih umetnih smrečic. Poglavitni razlogi za takšno odločitev oziroma prednosti umetnih smrečic so naslednje:

• ohranjanje gozdov,
• ne izgublja iglic,
• enostavno shranjevanje,
• enostavna izbira, saj so vizualno skorajda identične,
• lahko jo uporabljate več let.

Seveda pa ima smrečica iz umetnih materialov tudi svoje slabosti. Vsekakor vam ne more nuditi vonja po smrekovih vršičkih in smoli, ki v božičnem času zapolni cel dom. Prav tako ni unikatna, na otip in videz je umetna (kar je glede na material samoumevno). V zadnjih letih pa se je umetnih smrečic prijela še ena slabost, ki je mene pravzaprav spravila v dilemo. Naletela sem namreč na kar nekaj trditev, da naj bi bila naravna smrečica bolj ekološka od tistih iz umetnih materialov. Zakaj? Večina umetnih dreves je proizvedenih na Kitajskem, zato že sam transport po celem svetu pusti velik ogljični odtis, prav tako pa so večinoma narejene iz plastike, ki jo pridobivajo iz fosilnih goriv. Kar se tiče cenovne ugodnosti, pa boste zanjo odšteli od 40 EUR (155 cm) pa do 313 EUR (500 cm).

Naravna smrečica

Slabosti, ki jih ima umetna smrečica, so seveda prednosti naravne. Posledično se ljudje odločajo za nakup naravne smrečice predvsem zaradi vonja in unikatnega videza. Žal se naravna smrečica lahko uporablja le eno leto, razen če se odločite za nakup smrečice, ki je posajena v loncu. Vendar ta odločitev pomeni višjo ceno. Glavni argument za izogib nakupu naravne smrečice naj bi bil ekološki; torej da so naravna drevesa lahko uporabljena za bolj koristne namene. Hkrati pa nasprotniki te teze trdijo, da je kaj takega trditi v Sloveniji, ki je izjemno bogata z gozdom, popolni nesmisel. Prav tako je dobro vedeti, da se večina smrečic in jelk, namenjenih za božične praznike, vzgaja umetno, na površinah, kjer kmetijstvo ni mogoče. Sekanje smrečic v sosedovem gozdu pa ni dovoljeno. Presodite sami. Kar se tiče cenovnega ranga, pa boste za naravno smrečico odšteli od 20 do 40 EUR.

Po vseh prebranih člankih bo po vsej verjetnosti letos moj dom po dolgem času krasila naravna smrečica. Če ne zaradi drugega, zaradi nostalgije. Upam, da najdem takšno, ki bo še vedno posajena v loncu, ki jo bom lahko uporabljala kar nekaj let. Ne glede na to, katero smrečico boste izbrali vi, po praznikih poskrbite za primerno recikliranje. Naravna smrečica sodi med organske odpadke, umetna pa v zbirni center. Po vsem tem pisanju o božiču komaj čakam sneg, vročo čokolado in vonj po sveže pečenih piškotih. Pa vi?