Osebnost – prazna lupina

Ko včasih čakam avtobus na glavni postaji v Ljubljani, si vzamem čas in opazujem ljudi, ki drvijo mimo mene. Različni obrazi, različne podobe, majhni, veliki, suhi in okrogli. Različne obrazne mimike, jeza, jok, smeh … Toliko drugačnosti, že samo v naši zunanjosti. Kaj pa naša osebnost? In vprašanje kdo smo? Osebnost izhaja iz grške besede »persona«, ki pomeni »maska«. Maska naših trajnih značilnosti po katerih se med seboj razlikujemo in nas dela edinstvene.

»To be, or not to be: That is the question.«
William Shakespeare

Eno iz med najbolj poznanih povedi v svetovni književnosti, ki življenje bitij postavlja v dvomljivo fazo. Si ustvariti osebnost in postati ne samo kaj, temveč nekdo, ni ravno mačji kašelj. Sliši se preprosto pa vendarle se veliko ljudi bojuje z raznimi duševnimi motnjami, depresijami in samokritičnostjo. To pa ravno zaradi tega, ker ne najdejo notranjega miru ali notranjega jaza. Naša osebnost je razdvojena. Zunanji jaz, dela po pravilih, normah in vrednotah socializirane družbe. Naš Notranji jaz pa temelji, po nečem bolj globljem. Predstavlja nas kot osebo z duhom in dušo, biti to kar si je težko, ker družba vedno znova izpodriva, tvoj ideal. Življenje je kot bojno polje, kjer se med seboj bojujeta dve sili. Kdo bo zmagal pa je odvisno od nas.

Zato, ljudje, možgane na »on« in gremo svojim ciljem naproti. To zmoremo vsi!