Odkrij svoj življenjski namen
Kaj v tebi budi strast? Ob čem tvoje srce poskoči in zaigra? Kaj je tvoj življenjski namen? Tvoj življenjski namen in tvoje poslanstvo se skrivata v tebi, v vedenju, ki ga nosiš v sebi. Odkrij svoj življenjski namen.
Misli zbegane, misli nedoločene. Zvonjenje v ušesih in nemir, ki igra pretkane uganke se, z mojim telesom. Tako negibno v postelji ležim in se trudim utišati razuma zdaj glas.
“Zakaj nočeš slišati? Čemu zdaj pred resnico zatiskaš si oči?”zaslišim glas, ki me nežno nagovarja.
V tem se zavem neoporečno, da sem uspem utišati razuma krotkega glas in naposled prisluhnem resnici srca.
Nemirni bili so dnevi in nemirno bilo je moje srce, ki je iskalo pot, da pove svoj stav in se postavi navkljub razumu. Potem pa me je prešinilo, da nič absolutnega ne more obstajati in zatorej moram najti način, da združim eno z drugim, ter si priznam, da tudi absolutna resnica, kaj je prav in kaj narobe, ni samo ena.
Živimo v času, ki nam ne zagotavlja prav veliko in še manj obljublja. Naša prihodnost ni bila še nikoli tako negotova in naše vsakodnevne skrbi, niso bile še nikoli v tolikšnih oblakih megle, kot se ta danes spušča nad nas.
In ravno to je preizkušnja, ki jo moramo vzdržati in se zatorej vedno znova vračati k sebi, da si naberemo novih moči, ki nam bodo zagotovile uspešno spopadanje z vsakodnevnimi stresi.
Da si je moč dodatno zakomplicirati življenje, sem živi dokaz jaz, ki stojim tu pred svetom in iščem odgovore na vprašanja, ki me skrbe bolj od vsakodnevnih stresov in težav.
Le kako bi lahko nekdo razumel, da sem svoje življenje posvetila učenju oz. priložnosti, da svoj čas zaobljubim tej edini strasti, ki me poganja in izpolnjuje? Le kako bi nekdo lahko razumel, da je moja strast nekaj, kar mi ne prinaša nikakršnega udobja, razen ugodja duše in srčnega zadovoljstva?
Včasih zna biti sila neprijetno, ker se moji demoni igrajo z mano. Vendar jih vedno znova premagam na pretkan in zadosti iznajdljiv način. Včasih jih nahranim in utihnejo njih glasovi za nekaj časa, ter drugič jih izženem za vekomaj.
Nikoli ni vse črno belo. Vedno nam je na voljo cela paleta barvnih mešanic, le videti barv se moramo naučiti.
Za trenutek sem se celo zbala, da sem zblaznela, ker se ukvarjam z vprašanji, ki večini niti ne pridejo na misel. Ali pa pač jim, le o njih ne govore, ne vem zagotovo. Vendar, bolj nora kot delujem navzven, bolj mirna postajam v sebi.
Sprijaznila sem se s tem, da odgovorov na vsa vprašanja pač ne morem poznati. Včasih me zaskrbi celo to, da imam vedno več vprašanj, kot odgovorov. Vsak odgovor namreč poraja nešteto novih vprašanj in tako poteka ta igrica, ki buri mojo že tako razburkano domišljijo, v nedogled.
Nič ni absolutno. Vse je relativno. In ne obstaja samo ena izključno ekskluzivna resnica
“Česa ne želim slišati? Čemu, umikam pogled?” sem naposled vprašala.
Edini odgovor, ki sem ga prejela je bilo vodstvo, naj prelijem svoje misli na papir in počnem to, kar najbolje znam. Vsak dan in zlasti takrat, ko me bo kakršnakoli tesnoba opozarjala na beg od moje resničnosti.
Usedla sem se za računalnik in zapisala te vrstice.
Vsi imamo svoje demone, ki se z nami igrajo in nas skušajo zvabiti v svojo past. Vendar ni razloga za preplah. Breme, ki nas teži v zunanjem svetu je samo odraz naše notranjosti, ki hrepeni po smislu in namenu. Demoni se bodo porajali vedno, v misli, besedi, situaciji ali čem drugem, zato se moramo naučiti videti tudi njih pozitivno plat, da bi jih bili zmožni manipulirati v svojo korist.
Moje poslanstvo je jasno, čeprav se zdi, da včasih umikam pogled. Vendar me resnica vedno znova osvobodi.
Obstaja tema in obstaja svetloba, ter obstaja noč, tako kot obstaja dan. V temni noči, se moramo naučiti videti zvezde, ter v svetlobi dneva pustiti soncu v srce.
Vsak človek je primoran najti svojo resnico in po njej živeti, ne glede na to kakšna je ta njegova resnica. Ko se enkrat nauči boriti s temo, ali morda bolje rečeno, sprejeti jo kot del celote, namesto jo zavračati, potem se lahko zanese na vodstvo, ki ga bo prejel zagotovo. V vsakem izmed nas sveti ta večna neugasljiva luč, zato je na nas, da se ji pustimo voditi na pot našega poslanstva.
Kdor ga še ni našel, naj se vpraša, kaj v njem prižge iskro strasti in neustavljivo radovednost? To je to. To, kar počneš z dušo in srcem, to kar resnično rad počneš, je tvoje poslanstvo.
Ne bo ti nujno prineslo, kar si želiš, vendar ti bo zagotovilo vse, kar potrebuješ. In ko ti uspe, da zares v to veruješ, ti bo pričelo izpolnjevati tudi želje.
Zaupati moramo vase in svoj namen in tako se bomo zares lahko osvobodili spon, ki nas vežejo na zanikanje in zadajajo nehotene udarce, zaradi naše nepotrebne ignorance.
Najdi svoj dar. Naj ta dar, postane tvoja strast. Ta strast, je tvoj življenjski namen.