Najpogostejši razlogi za prepire med dopustom

Kaj so najpogostejši razlogi za prepire med dopustom? Kako se jim je možno izogniti oziroma kako zmanjšati število dopustniških nesoglasij?

1. Oblikujmo realna pričakovanja!

To velja tako za pričakovanja glede samega kraja dopusta in načina dopustovanja, kot tudi glede zahtev in pričakovanj, ki jih imamo do partnerja/-ke in otrok.

Noben kraj ni popoln. In v počitniških prospektih pač prikažejo stvari tako, da delujejo čim bolj
popolno. Realnost pa je takšna, da ima vsak kraj – nekaj dobrega in nekaj slabega. Dobra naravnanost je, če gremo v dopust bolj s perspektivo radovednega pričakovanja, vznemirjenosti nad tem, kar bo, kot pa z neko rigidno predstavo o tem, kako naj bi bilo. Pomaga nam lahko, če gledamo na dopustniške dni kot na eksperiment. Tako kot v laboratoriju, damo določene sestavine – in opazujemo, kaj se zgodi. V naslednjem poizkusu potem modificiramo, uvajamo spremembe … in zopet z raziskovalno radovednostjo opazujemo, kako neka situacija, okolje vpliva na nas, na naš partnerski/družinski sistem.

Oblikujmo realna pričakovanja tudi do partnerja in ostalih družinskih članov! Kljub temu, da smo
skrbno načrtovali dopust in se angažirali, da bo čim lepše, to še ne pomeni, da se bodo tudi ostali
družinski člani uskladili z našo »pravljično podobo«. Partner/-ka bo še vedno takšen/-a, kot je.  Predvsem – samo človek s svojimi dobrimi in slabimi momenti. Zamere, napetosti, rane in
odtujenost, ki smo jih gojili čez leto, ne bodo izginile samo zato, ker smo se prestavili pod palme.

Tudi otroci bodo še vedno otroci. Svoje male osebice, z lastnim čustvenim, doživljajskim svetom.
Če bomo pričakovali, da se bodo hvaležno vklopili v naše predstave, smo obsojeni na nezadovoljstvo
in kreg. Ta napetost pa se seveda zrcali tudi v našem partnerstvu. Konec je romantike.

Tudi tukaj nam lahko veliko pomaga, če namesto idealiziranih, oblikujemo realna pričakovanja.
Ključna je komunikacija s partnerjem. Upoštevajmo, da je partner pač zgolj človek s svojimi stiskami,
hrepenenji, željami. Tudi mi sami imamo naše šibkejše momente. Razbremenilo nas bo, če
partnerjeve »slabe volje« ne bomo jemali osebno, kot zavrnitev, temveč se bomo spomnili, da ima
partner svoje lastno doživljanje. Pogovor in usklajevanje predstav sta tukaj ključna.

2. Načrtujmo dopust skupaj!

Pogosto se zgodi, da v vsakdanjem hitrem tempu ne najdemo časa, da bi se poglobili v načrtovanje dopusta. Tako se nemalokdaj primeri, da dopust načrtuje eden v paru. Ta se seveda usmeri na tiste stvari in način dopustovanja, ki je njemu pogodu. Na samem licu mesta pa se potem morda izkaže, da ima drugi partner popolnoma drugačne predstave in želje. Sledi slaba volja, kreg, očitki. In sanjski dopust se sprevrže v bojno polje.

3. Načrtujmo dopust vnaprej

Zelo dobrodošlo je, če se lahko o dopustu pogovorimo skupaj in ga načrtujemo vnaprej. Pomembno je, da vsak izrazi, kaj si želi, kaj pričakuje. Tudi otroci, če so dovolj veliki. Zato pa je potrebnih kar nekaj korakov. Za začetek je treba vedeti, kaj si sploh želimo sami. Kakšen dopust nam pravzaprav ustreza? Če smo zelo mentalno aktivni, si morda želimo med dopustom več fizične aktivnosti? Če smo veliko med ljudmi, se bomo v času dopusta morda želeli umakniti? Ali pa nas ljudje in vrvež polnijo in si želimo zabave, animacije in pestrega zunanjega dogajanja? Morda si želimo raziskovati znamenitosti ali zgolj umirjeno ležati na plaži? Vse to so različne možnosti in dobro je, da se poznamo do te mere, da vemo, kaj potrebujemo.

Naslednji korak pa je potem, da se o tem pogovorimo s partnerjem na spoštljiv, umirjen in jasen način. Šele tako lahko ustvarimo pogoje za oblikovanje kompromisa, neke variante, ki bo za vse kolikor je le mogoče sprejemljiva.

Kadar so pričakovanja in želje preveč različne in ni mogoče najti neke skupne rešitve, je morda lahko dobra možnost, da načrtujemo nek skupni dopust, potem pa gresta partnerja za nekaj dni še vsak na dopust zase, po svojih željah. Nima smisla prepričevati partnerja, da je morje boljše kot hribi ali da je organizirano all inclusive letovanje boljše kot roadtrip …

Nekateri pari se organizirajo tako, da gredo enkrat na dopust po želji enega in drugič po izbiri
drugega. Vendar to zahteva precej tolerantnosti in odprtosti. Cinizem in skrite bodice ter dokazovanje, da je partnerjeva izbira slaba, iskanje dlake v jajcu in fokus na pomanjkljivosti ne doprinesejo k pozitivnemu počitniškemu ozračju.

4. Vzemimo si čas za pripravo na dopust!

Pogosto smo do zadnjega vpeti v naše službene obveznosti. Prav pred dopusti se zgodi, da je ogromno dela, ki ga je potrebno postoriti. Kot da bo konec sveta, ko gremo na dopust. Tako delamo do zadnje minute in še čez  ter pridemo na dopust izčrpani in znervirani. Nič čudnega torej, da se začne slaba volja in stres že pri pakiranju in potem pri sami poti. To je slab začetek dopusta.

Mnogo bolje bomo naredili, če si bomo vzeli dan ali dva prosto ter ostali doma, preden se odpravimo
na dejanski dopust. Raziskave so pokazale, da potrebujemo približno tri dni, da se notranje sploh
preklopimo na način dopustovanja. V prostih dneh pred dopustom si lahko v miru pogledamo, kam
pravzaprav gremo, razmislimo, kako želimo preživeti čas tam, kaj želimo videti in česa ne. Morda
lahko v miru preletimo turistični vodič, si oblikujemo neko predstavo o tem, kaj želimo od dopusta in
v miru spakiramo kovčke. Tako bomo začeli dopust sproščeni in z veliko večjo verjetnostjo, da dopust
ne bo predstavljal dodatnega stresa.

5. Vzemimo si dovolj časa za počitek!

V našem hitrem življenjskem tempu se nam pogosto zgodi, da si komaj utrgamo nekaj dni, da se odpravimo na dopust. Takšni kratki predahi so sicer super, kot majhni otoki sprostitve med letom, kadar pa govorimo o glavnem dopustu bo bolj optimalno, če si bomo vzeli več časa. Raziskave kažejo, da začnemo zares počivati šele nekje po 14 dneh – zlasti, kadar gre za potovanja v bolj eksotične kraje, kjer menjamo časovne pasove. Hiter tempo generira stres – ta pa se seveda odraža tudi na nižji frustracijski toleranci in na povečanem številu konfliktov.

6. Jasno se dogovorita glede financ!

Denar je včasih težavna tema za pogovor. Raziskave so pokazale, da se ljudje danes lažje pogovarjamo o spolnosti, kot pa o denarju. Očitno so finance danes največja tabu tema v naši družbi. Prav tako pa je res tudi, da nerazčiščene finančne situacije predstavljajo imeniten poligon za nesoglasja in konflikte v partnerstvu.

Veliko uslugo si boste naredili, če bosta s partnerjem skupaj vnaprej izdelala finančno shemo za počitnice. Določita koliko denarja sta pripravljena porabiti, kdo bo kaj prispeval in koliko. Jasen dogovor na tem področju lahko prepreči marsikatero zamero in slabo voljo kasneje. Včasih se pari dogovorijo, da vsak prispeva določeno vsoto v nek skupni fond, iz katerega se potem jemlje. Druga možnost je, da se dogovori, koliko lahko vsak zapravi in za kaj. Tretja varianta je, da se določi nek skupni fond iz katerega se financirajo skupne zadeve, kot so npr. namestitev in hrana, stvari, ki so stvar posameznika, npr. plezanje ali masažo, pa si financira vsak sam. Modeli so različni. Da bi se izognili nesoglasjem je ključno, da se glede tega pogovorita in se uskladita glede ene variante, ki je za oba sprejemljiva.

7. Načrtujta vnaprej – čas zase in skupni čas!

Včasih imamo predstavo, da bomo na dopustu nadoknadili za vso bližino, ki je med letom nismo utegnili ustvarjati. Zdaj pa je prišel čas dopusta, zdaj pa bo čas za romantiko, za bližino, povezanost. Takšno mišljenje zopet sodi v skupino idealiziranih pričakovanj. Niti ne vemo, kako stvari doživlja naš partner. Pogosto so naše preference različne. On bi želel zgolj mir in brklja po telefonu, ona pa bi se pogovarjala, razglabljala …

Neredko se zgodi tudi, da je takšna količina bližine nenadoma – preveč. Partnerja je ne zdržita. Začne se cinizem, podtikanje, očitki, majhne provokacije, ki poskrbijo, da se ustvari več distance… in prerastejo v velika nesoglasja in rane … kar je res škoda.

Mnogo bolj uspešen model je, če dneve načrtujemo vnaprej. Morda se lahko že prejšnji dan zvečer
pogovorimo, kako želimo preživeti prihodnji dan. Nekaj časa načrtujemo vsak zase, vključimo pa tudi
nekaj časa, kjer se povežemo, izmenjamo vtise, si povemo, kaj je bilo dobro in kaj ne… in razmislimo,
kako želimo preživeti prihodnji dan. S takšnim načinom preživljanja dopusta ohranjamo svežino,
zanimivost. V času, ko ga preživimo sami, brez partnerja, lahko naberemo nove vtise, ki jih lahko
prinesemo v partnerstvo in tako ohranjamo živost in igrivost. V času, ko smo skupaj, pa se lahko
povežemo na bolj kvaliteten, poglobljen način.

Tudi voda v ribniku, v katerem ni pretoka, postane postana. Brez življenja. Svež pretok nam prinaša tudi sveže vibracije v partnerstvo. Seveda pa je ključno, da najdemo tudi čas, ko se lahko povežemo. Pri tem so zelo dobrodošli majhni rituali, kot so npr. skupne večerje ali objem zvečer pred spanjem v postelji. Vendar pozor – postelja ni najboljši kraj za načrtovanje, če je v paru veliko konfliktov in nerazrešenih vsebin.

8. Manj urnika – več strasti!

Tekom leta smo običajno zelo vpeti v razne obveznosti, urnike. Zato bo dobrodošlo, če bomo na dopustu imeli nekoliko manj natrpan program. Libido potrebuje čas, da se zopet zbudi. Stres ga ubija. Morda se lahko vprašate, če je dejansko potrebno videti vse cerkve in muzeje – in ali nebi bilo morda bolj smiselno prisluhniti temu, kar si trenutno želite početi. Morda rajši iti na porcijo sladoleda v senci ob reki. Za vašo regeneracijo življenjske energije boste naredili več, če si boste dovolili izpreči urnik in se za nekaj časa prepustiti življenju po principu ugodja, torej slediti tistemu, kar si želite – in ne
toliko delati tisto, kar mislite, da bi morali.

Raziskave kažejo, da več kot tretjina parov čuti na dopustu več poželenja, vsak šesti par pa poroča
tudi, da na dopustu pomembno večkrat seksajo. To pa je zagotovo v smislu psihofizične regeneracije
in mentalnega zdravja ter medsebojne povezanosti trend, ki se mu velja pridružiti.

9. Konflikte razrešujte sproti!

Zadrževanje in tiho kuhanje nezadovoljstva srednjeročno ne deluje. Partner ne more vedeti, kaj se dogaja v vaši glavi. Tudi če ste vi prepričani, da bi moral/-a vedeti. Pa ne. T. im. branje misli – torej prepričanje, da partner/-ka itak ve, kaj se vam plete po glavi, sodi med t. im. kognitivne distorzije. Torej napake v mišljenju. Nihče ne more vedeti, kaj se vam plete po glavi, če tega ne poveste. In če držite nezadovoljstvo v sebi in ga nabirate, obstaja velika verjetnost, da bo slej kot prej izbruhnilo.. Takrat potem rečemo stvari v tonu, ki je agresiven, poškoduje… in tako ustvarjamo negativno vzdušje, ki ga
je težko zaceliti. Mnogo bolj učinkovito bo, če boste sproti na spoštljiv način izrazili vaše občutke in povedali, kaj vas moti.

Da pa ne boste sejali slabe volje in ustvarjali negativnega vzdušja, vam bo morda lahko v pomoč načelo 1:3. Za vsako kritiko, (ki naj bo stvarna, konkretna, usmerjena na vedenje in ne na osebnost!), povejte tudi tri pozitivne stvari. Tako boste ohranjali pozitivno vzdušje in hkrati izrazili vaše nelagodje.

Pozitivno pa doprinese tudi, če boste imeli konkretne, enostavne sprejemljive in smiselne rešitve za stvar, ki vas muči. Zgolj kritiziranje ne pomaga dosti.

10. Usmerite se na pozitivno!

Psihologi vemo, da sveta ne doživljamo kot fotoaparat prek objektivnih dejstev – temveč preko tega, kako si ga skonstruiramo, Preko interpretacij, razlag, ki jih pripišemo dogodkom. Za naše doživljanje je ključen naš mentalni filter. Če se bomo osredotočali na vse, kar je narobe in kaj ni popolno na dopustu, imamo zagotovljeno slabo voljo. In sicer za nas in za partnerja. Velja pa tudi obratno. Lahko se odločimo, da bomo namensko iskali stvari, ki so dobre, pozitivne, prijetne, ki so nam všeč. Takšna mentalna naravnanost bo za začetek zelo dobro dela nam samim.. 😉

Če bomo pa to skomunicirali še s partnerjem in družino, bomo širili pozitivno vzdušje in s tem pripomogli, da se bodo tudi drugi zavedli vsega lepega, kar se nam dogaja. Simpatična vajica v tem smislu je npr. dnevnik hvaležnosti, kjer si lahko ob večernem ritualu povemo 3 stvari, za katere smo v tem dnevu hvaležni. Lahko pa tudi povemo samo tri stvari, ki so nam bile v tem dnevu všeč – in eno, ki bi si jo želeli doživeti drugače. Takšen način nam omogoča, da ostajamo pozitivno naravnani, hkrati pa tako tudi bolje spoznavamo drug drugega.

Prav to, kako dobro se partnerja poznata, je najbolj pomembno diskrimniralo uspešne dolgotrajne zveze od tistih, ki so jih označili za nezadovoljujoče. Dopust je vsekakor priložnost, da se povežemo, začutimo, spoznamo in povežemo. Ključna je komunikacija in opuščanje nerealnih pričakovanj.

Če povzamemo, kaj lahko partnerja naredita, da bo dopust čim manj pust in čim bolj doživet …
Skupna priprava, dobra komunikacija, dovolj časa in strpnosti ter uspešno reševanje nesoglasij so
glavne točke. Včasih pa se zatakne in ne gre tako zlahka. Če je veliko napetosti, starih zamer in
nerazrešenih vsebin v odnosu, se bodo pokazale na dopustu. Namesto, da to vzamemo kot
katastrofo, lahko prepoznamo vzpodbudo za to, da začnemo izboljševati partnerski odnos ali delati
na sebi. Ena od možnosti, kako se lahko tega lotimo, je tudi psihoterapevtska pomoč ali psihološko
svetovanje.

V moji privatni praksi že vrsto let uspešno pomagam parom v okviru partnerske terapije ali partnerskega svetovanja.

Več o teh možnostih si lahko preberete na moji spletni strani  ali pa me kontaktirajte po mailu Tjasa@TjasaKos.net oz. telefonu 041 421 532. Pogovorili se bomo o vaši situaciji in razmislili, kako najbolje naprej. Stiska je vedno priložnost za rast!