Velika noč 2020 v zavetju naših domov

Velika noč je največji krščanski praznik, letošnji pa bo nekaj posebnega. Ne bomo ga praznovali v cerkvah, ampak le v svojih domovih, s svojimi bližnjimi.

S cvetno nedeljo se uvedejo velikonočni prazniki in tudi ta je bila letos posebna. Zelenja, ki ga ob običajnih cvetnih nedeljah blagoslovijo v cerkvah, smo letos pripravili samo doma in tam je bilo  tudi blagoslovljeno. Prav tako bodo na daljavo blagoslovljena velikonočna jedila na velikonočno soboto.

Nekje sem prebrala, da bo letošnja Velika noč najlepša doslej. Morda res. Velika noč je velik praznik in temu primerno se je potrebno lepo obleči, urediti, speči dobrote, okrasiti pirhe… In ob vsem prikazovanju lepega in dobrega, se tako rado pojavi tekmovanje. Kdo je lepše oblečen, kdo je naredil daljšo butaro, kdo izvirneje okrasil pirhe, katera je spekla boljšo potico…? Pa je vse to res bistvo Velike noči? Razkazovanje in tekmovalnost?

Dvomim. Zato morda res drži, da bo to lepa Velika noč.  Najbrž bo tudi nekaj razkazovanja, a ne v javnosti, ne pred sosedi in znanci… Na spletu se bodo gotovo pojavile krasne potice in druge dobrote, a tistega tekmovalnega duha najbrž tudi splet ne more doseči… Ne bo nam potrebno skrbeti, ali je nov kostim zadosti lep, da bi ga vsi občudovali. Kljub temu si bomo morda namesto vsakodnevnih trenirk oblekli kaj lepšega, okrasili svoj dom in spekli prav tako lepe in slastne dobrote, kot bi jih sicer.

A kljub umirjenosti bo letošnji Veliki noči nekaj manjkalo. Ne bo običajnega srečevanja, klepetov in obiskov… in marsikdo bo pogrešal svoje sorodnike in prijatelje, do katerih ne bo mogel na obisk. Sicer nam je pri tem splet in drugi mediji v veliko pomoč, da lahko ohranjamo stike, a do tistega pristnega stika z drugimi, ko jih lahko objamemo, bomo morali še malce počakati.

Tudi k svetim mašam v prazničnih dneh ne bomo šli v cerkev. In tja ne nesli k blagoslovu. Tudi tu se je izkazala prednost svetovnega spleta. Kar nekaj duhovnikov v teh dneh predvaja svete maše po svojih facebook ali drugih straneh. Najbolj znan in priljubljen je župnik Martin iz Bohinja. Maše tako po spletu in Tv spremlja veliko več ljudi, kot bi jih lahko natlačili v še tako veliko cerkev. In povezanost ljudi, ki se ob tem čuti, je kar neverjetna.

Morda se bomo prav zaradi umirjenosti lažje spominjali prve Velike noči. Dneva, ko je Jezus, po treh dneh v grobu vstal od smrti. Tega takrat še ni vedela množica ljudi, kot to ve dandanes, niti tega niso bučno praznovali. Spomnim se, kako sem pred leti prvič gledala film Kristusov pasijon, ki zelo nazorno prikazuje Jezusovo trpljenje in njegovo križanje. Kot bi vstopili v takratni čas in poleg njega spremljali njegovo predsmrtno agonijo. Ko pa se je ob koncu filma v prvih sončnih žarkih prikazal odprt grob, ki je naznanjal njegovo vstajenje, je prinesel tudi olajšanje. In tišino. Ne zahajam veliko v kino, a takrat smo gledalci v tišini zapuščali dvorano.

V tišini letošnje Velike noči se bomo morda prav zato lažje spominjali tega prizora in tega občutka. In morda bo ob teh praznikih lažje tudi osamljenim ljudem. Ti ponavadi ob bučnih praznovanjih drugih še bolj občutijo svojo stisko in praznino, a ker bo ta Velika noč umirjena, jim bo mogoče lažje.

Naj bo torej letošnja Velika noč lepa!