Mediacija
Mediacija, kaj je to?
Mediacija je zelo uspešna metoda za obvladovanje konfliktov in razreševanje sporov. Je postopek v katerem nepristranska oseba (mediator) pomaga stranem v sporu, da se pogovorijo o težavi, jo raziščejo in razumejo ter pogosto tudi razrešijo. A tudi, če ni neke konkretne rešitve problema, se v procesu mediacije izboljšajo komunikacija, razumevanje drugega in odnos med (sprtimi) stranmi. Stres in strah povezana s konflikti in spori se zmanjšata. Stranke so se ob pomoči mediatorja sposobne spopasti z jeznim in sovražnim vedenjem – tako pri drugih kot pri sebi. Mediacija premakne sprte strani iz neproduktivnega konflikta, v katerega so ujeti, v bolj produktiven, pozitiven prostor, kjer imajo možnost poiskati prave rešitve za problem.
Kaj se torej na mediaciji dogaja?
Mediacija je prostovoljen, zaupen in hiter (tudi poceni) postopek, ki pod vodstvom mediatorja poteka po določenih korakih in tako omogoča razjasnjevanje, iskanje možnosti in rešitve.
Kaj mediator je in kaj ni?
Mediator je nepristranska, tretja oseba/stran. Je pobudnik, posluša, spodbuja in pomaga pri komunikaciji. Ustvari varen prostor, v katerem stranke lahko konstruktivno obvladujejo konflikte. Nikoli pa mediator ni sodnik, ki bi razsojal, kaj je za stranke prav ali ne, ne vsiljuje svojega mnenja in ne ponuja »svojih/pravilnih« rešitev.
Zakaj mediacija? Kaj ljudje pridobijo?
Na mediaciji stranke seveda iščejo rešitev in jo velikokrat tudi najdejo. Z mediatorjevo pomočjo, pa ne glede na rešitev, pridobijo samozavest in boljše razumevanje, izboljšajo nadaljnje odnose, razjasnijo nesporazume ter zmanjšajo stres.
Obstajajo različni pristopi k mediaciji, ki vključujejo tudi različne poglede na vlogo mediatorja. So mediatorji, ki probleme »rešujejo«, oziroma so nagnjeni k temu, da predlagajo in vrednotijo različne možnosti. To ni nujno slabo, saj ima mediator pogosto številne izkušnje pri poravnavanju sporov. Problem pa je, da daje ta metoda preveč moči mediatorju in strankam dovoli premalo vpliva na vsebino in potek postopka. Pristop »reševanje problemov« velikokrat pripelje do kratkih, vsiljenih rešitev. Mediator je pomagal rešiti spor, a za sabo ljudem ni pustil nobenih novih veščin, kako naj ravnajo v neizogibni novi težki situaciji. To samo potrdi občutek nemoči in odvisnost od pomoči drugih.
Transformativni mediatorji
Transformativni mediatorji imamo sicer več dela ;), ko svojim strankam omogočimo, da same določajo postopek, vrednotijo in razrešujejo, vendar prav to strankam omogoča, da napredujejo na področjih vzajemnega razumevanja, samozavesti in na pristopih h komunikaciji. To so prednosti, ki so zelo pomembne pri urejanju, nadaljevanju odnosa. Predlagane rešitve so trajnejše, saj so jih ljudje predlagali sami, so njihove in so soglasne.
Konfliktne situacije so situacije, ko se ljudje ne odzivamo najbolje. Močna čustva (jeza, strah, obup, krivda, zamera) pomenijo, da obtičimo v krogu konflikta in se ne moremo premakniti naprej brez pomoči. Transformativni mediator prizna in sprejme ta čustva brez obsojanja. Strankam omogoči, da doživijo sebe kot sposobne rešiti svoje probleme, da poslušajo in govorijo z drugo osebo kot z nekom, ki je »človeški«, ne pa nekdo, ki je »napačen, hudoben in noče razumeti«.
Mediacija je v svetu priznana in upoštevana metoda za učinkovito reševanje sporov, zmanjševanje konfliktov in oblikovanje bolj produktivnih odnosov, čeprav mediatorji nismo »slavni«, saj delujemo zaupno in skoraj nevidno.
Literatura:
Bush, R. A. B., Folger, J. P. (2011) obljuba mediacije. Ljubljana: Zavod Rakmo.
Cravley, J. (2012) Mediacija za menedžerje. Ljubljana: Zavod Rakmo.
Iršič, M. (2010) Mediacija. Ljubljana: Zavod Rakmo.