Kako jim uspe, da ne izginemo?

Si lahko predstavljate življenje brez sadja, brez zelenjave, sončnic, gozdnih sadežev …? Ali lahko človek preživi brez žužkocvetnih rastlin, med katere spadajo tako rastline za neposredno prehrano človeka in drugih živali, kot tudi rastline za posredno prehrano človeka in drugih živali?

Narava je čebele (brez postavljenim mej in mejnikov, brez napisanih zakonov, ki bi bili enakopravni samo v teoriji, brez ustave, ki je v praksi namen sama sebi, brez manipulativnih koritnikov) skozi evolucijo specializirala v družine, v kateri vlada stroga hierarhija in disciplina. Kako jim uspe, da ima vsak član čebelje družine natančno določene naloge, ki jih marljivo opravlja in se med tem ne pusti ne podkupovati, ne ustrahovati?

Pravijo, da na mladih stoji svet. Pravijo … z besedami, ki še preden se jih dodobra izreče izzvenijo nekam v prazno. V nasprotju s človekom, ki samo pravi, v čebeljih družinah nič ne pravijo, ampak kažejo z dejanji: brezpogojno skrbijo za razvoj, lasten obstanek, ogrevajo, oskrbujejo in pregledujejo ličinke, brezpogojno se medsebojno sporazumevajo, si pomagajo pri delu, izmenjavi opravil, vzdrževanju čistoče in reda … Brezpogojno s smislom za odgovornost – karkoli že to pomeni. Po vrhu vsega pa je človek kot prispodoba besed in teorije ter pod vplivom pohlepa hitro prevzel nekakšno obliko pokroviteljstva nad čebelami, da bi jih kontroliral in jim lažje odvzemal njihove proizvode, ki se gibljejo vse od medu, čebeljega voska, preko propolisa, cvetnega prahu ter matičnega mlečka do čebeljega strupa.

10 okvirnih dejstev o čebeljih družinah:

1. ena čebela delavka, v celotnem svojem življenjskem ciklu, nabere za četrtino čajne žličke medu;
2. čebele morajo za 1 kg medu obiskati približno 6.000.000 cvetov;
3. za 1 kg medu čebele preletijo približno 40.000 km;
4. ena čebelja družina potrebuje na leto za lasten razvoj okoli 80 kg medu;
5. eno čebeljo družino lahko predstavlja tudi do 80.000 članov, pozimi pa le nekaj tisoč;
6. od čebel imajo vse panoge 90% koristi, čebelar pa samo 10 %;
7. v nekaterih državah sadjarji plačujejo čebelarje, da pripeljejo njihove čebele v sadovnjak;
8. kakor je nafta črno zlato je med tekoče zlato;
9. naravni med skoraj vedno kristalizira! Se strdi. Zato tudi ime strd = med. V trgovinah, pod različnimi blagovnimi znamkami je med v večini primerov v tekočem agregatnem stanju, torej?
10. največja nevarnost narave, čebel in človeka je … človek sam.

Nevarnosti, ki v samooklicani civilizirani družbi pretijo čebelam, so poleg in posledično zaradi človeka še: podnebne spremembe, panjski hrošč, bakterije, ki povzročajo različne gnilobe, virusi, zajedalci, paraziti … Medtem so tu še Azijski sršeni, Kitajske ose. Trenutno stanje čebel je drastično izginjanje, umiranje. Kaj se dogaja? Vlade in razna podjetja nas prepričujejo, da je za to dejanje kriv nekakšen virus. Medtem pa se čebelarske družine in društva, ne glede na vzroke, večinoma na lastne stroške, trudijo po svojih najboljših močeh ohranjati in vzdrževati to neukročeno in za življenje slehernega posameznika pomembno domačo žival – čebelo.

Končnice -IDI

Primer: pestic-idi, insektic-idi, herbic-idi, fungic-idi, akric-idi, bioc-idi, limac-idi, nematic-idi, ovic-idi … Vse večja potrošniška miselnost prebivalstva, tehnologija, napredek v razvoju, ki po eni strani teži k naravni, doma pridelani prehrani, po drugi strani pa se premalo ljudi zaveda, da domače ni vedno nujno, da je tudi naravno.

Kakšen je vpliv pesticidov na čebele? Dokazano imajo vpliv na njihovo vedenje: čebele ne nosijo več rastlinskega nektarja, bolj so izpostavljene boleznim, virusom, izgubijo orientacijo, ne najdejo več svojih družin in ne preostane jim drugega, kot da pod nalepko “izginulih”, umrejo … Da ne zanemarimo dejstva, da se ostanki pesticidov nahajajo tudi v čebeljih proizvodih. Vpliv insekticidov? Ti prizadenejo živčni sistem ob hkratnih bolečih mišičnih krčih in prav tako povzročijo smrt. Preveč je nepremišljenih proizvodov družbe, ki se ima za civilizirano … Zato je smiselno, da se izpostavi tudi gensko spremenjene rastline oziroma njihova semena. Čebele so izjemno star organizem, ki se že milijone let ne spreminja več ampak se odziva različnim vplivom okolja. Tako čebela še ni razvila mehanizma za ločevanje med naravnimi rastlinami in gensko spremenjenimi. Slednje pa zahtevajo še svoj davek v obliki uporabe specifičnih pesticidov, herbicidov, insekticidov … In tako se zopet znajdemo v začaranem krogu preživetja, namesto živetja. Kje je človekov človeški odnos do uporabe vsega, kar ima končnico –ID sredi belega, sončnega dneva, ko so čebele najbolj dejavne? Kaj je tako prijetnega v tem, da zelenice izgledajo kot nogometno igrišče, svežo pokošene na vsako polno uro in še med tem tam pa tam? Kdaj je uporaba mobitelov prešla v odvisnost? Dokazano je, da signali vplivajo na čebelji pigment, imenovan kriptokrom, ki ga čebele uporabljajo za lastno navigacijo. Ti signali povzročijo nekontrolirano letenje ter izčrpanost in čebele ne najdejo svoje družine, matica ostane sama in celotna družina, prej ko slej, umre oziroma zopet dobi nalepko “čebele so izginile”. Škropljenje neba s strani reaktivnih letal, t.i. kemičnimi repi, chemtrails, pa tudi lahko z enim samim pršenjem povzročijo smrt čebel, kar v 80 %.

Vsekakor je preveč nepremišljenih produktov civilizirane družbe, z negativnimi vplivi na nekaj tako edinstvenega in pomembnega kot so čebele. Kako jim uspe, da ne “izginemo”?

Narava in njena biotska raznovrstnost je v veliki meri odvisna od opraševalcev, med katerimi so čebele najpomembnejše. Kot je dejal že Einstein, da bi v štirih letih po izumrtju čebel, pričela izumirati tudi človeška vrsta, so čebele, resnično nepogrešljive za naš obstoj. Si lahko predstavljate, da človek, klon ali robot ročno oprašuje cvetove s čopičem: cvet po cvet za cvetom?

Spor med državami. Med sosedi. Med sostanovalci. Med družinskimi člani. Boj za napredek, prevlado. Pohlepno hlastanje po še in še. Legalne kraje. Delo na belo, sivo, roza, modro … Da bi se čebele obnašale kot človek, bi ljudje že zdavnaj “izginili”?