Jesenski pozdrav iz kuhinje v restavraciji Rožmarin
Za nami je drugi najbolj kulinaričen in okusen teden v letošnjem letu, hkrati pa najokusnejši teden letošnje jeseni. Deveti Teden restavracij je potekal od 12. do 21. oktobra. Gostje smo lahko izbirali med stotimi sodelujočimi gostilnami in restavracijami po vsej Sloveniji. Vrhunske slovenske chefinje in chefi so pripravili posebne menije, polne svežih lokalnih jesenskih okusov. Z (najmanj) tri hodnimi meniji so razvajali goste po enotni ceni 18€.
Teden restavracij se je pričel v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture, in sicer leta 2012. Leto kasneje je postal vseslovenski. To jesen smo gostje dobro in poceni jedli že devetič. Naša družina se je dogodka udeležila četrtič zapovrstjo. Vsakič znova z veseljem prebiramo menije in izbiramo med njimi. Naloga je kar težka, saj je ponudba res raznolika. Iz tega razloga smo se odločili vsakič izbrati drugo restavracijo, ki pa ni nujno na štajerskem, kjer smo doma. Pred letom dni smo se peljali dobrih sedemdeset kilometrov daleč na kulinarični izlet, in ni nam bilo žal. Tokrat pa smo ostali blizu doma. Rezervirali smo v restavraciji Rožmarin v Mariboru, saj nas je njihova ponudba najbolj prepričala.
Ob kozarčku dočakamo pozdrav iz kuhinje. Ko zagledam na krožniku biskvitno košarico, pomislim na sladko. Biskvitne košarice, polnjene z raznimi sladkimi kremami, so pri nas doma namreč stalnica. Toda natakar me preseneti z opisom jedi. V košarici je gosja pašteta. Pomislim, da očitno obstajajo tudi slane biskvitne košarice, a sem spet v zmoti. Košarica je vanilijeva, kakršno poznam. Kombinacija okusov košarice, paštete in brusnic je nenavadna in meni popolnoma neznana, a več kot simpatična. Ker je tokratni Teden restavracij bil v znamenju pozdrava, je všečnost te jedi toliko pomembnejša.
Sledi zelo nežno začinjena predjed. Burrata DOP, paradižnik in bazilika. Dobra, a za moj okus ne ravno presežek. Morda zato, ker nisem ravno velik ljubitelj sirov, paradižnik pa imam tudi najraje svež. Je pa seveda bila, tako kot vse ostale jedi, zelo všečno postrežena. Predjedi daleč ni dosegla, a to ne vpliva preveč na mojo oceno. Resnici na ljubo je naša izbira vedno bolj ali manj vezana na glavno jed, zato le-ta doprinese levji delež k skupni oceni.
Toda morali smo še malo počakati. Pred glavno jedjo so nam postregli še z juho iz muškatne buče s celimi bučnimi semeni, ki ji je dal poseben pečat ingver. Bila je malenkost pekoča, a ne preveč za povprečnega jedca, dobra pa za prste obliznit. Porcija je bila velika, a nihče ni imel težav s tem. Krožniki so bili hitro prazni. Morda sem pogrešala edino košček sveže pečenega kruha, ki bi ublažil pekoč okus bolj občutljivim.
Končno smo dočakali glavno jed. Kot običajno naročimo tako ribo kot meso. Smuč z jurčki in tremi vrstami žitaric je izpolnil vsa pričakovanja, prav tako svinjina s tartufi in zeljem. Medtem, ko uživamo v hrani, glasno ugotavljamo, da smo se pravilno odločili. Riba krasno zapečena, žitarice skupaj z začimbami povezane v res okusno celoto, meso mehko, da se je kar topilo v ustih. Okusi dovolj blizu tistim, ki smo jih vajeni, pa vendar tako posebni.
In za konec še sladica. Orehi, jogurt in bučno olje. Ne vem, kaj naj pričakujem, v vsakem primeru pa bi postrežena sladica presegla moja pričakovanja. Bučno olje se skoraj ne čuti, le zaokroži okus. Če ne bi vedela, da je uporabljeno, ne bi nikoli uganila. Limonin sorbet pa samo še nadgradi okuse. Vsak izmed nas ima drugačen okus za sladice, pa nam je bila postrežena vsem všeč. Spet popolnoma nova kombinacija okusov, a ne predaleč od poznanih.
Edina postrežena jed na tokratnem Tednu restavracij, ki mene osebno ni prepričala, je bila predjed. Vse ostale postrežene jedi so dosegle in presegle moja pričakovanja. Spomladi bomo zagotovo spet kulinarično odkrivali, raziskovali, potovali in uživali, saj Teden restavracij postaja družinska tradicija.