Herpes

Ste se že kdaj zbudili in z rokavom pižame zbrisali svoj odsev v ogledalu, ker se vam je zdelo, da oseba, ki jo gledate, niste vi?
Točno to se mi je zgodilo zjutraj. Na zgornji ustnici se mi je bohotil kar dober centimeter velik mehurček. Ko sem se predramila in dojela, da me mehurček ne samo moti, ampak tudi že boli, me je spreletelo spoznanje, da imam herpes. Z jezikom sem ga stisnila in mehurček je počil. Moja borba z ranjeno ustnico se je pričela. Že spet. Ne spomnim se, kdaj se mi je pojavil prvič mehurček na ustnici. Vem pa, da se mi vedno znova pojavi na desni strani zgornje ustnice. Nekako se mu uspe preko noči pošteno razširiti in napolniti s tekočino.

Spomnim se, da mi je, ko sem bila še otrok, mami herpes namazala z zeleno zobno pasto. Na tri kilometre se mi je videlo, da imam herpes! Ni potrebno razlagati, da sem kot najstnica ob pojavu herpesa zavila v lekarno in si kupila kremico zanj. Zadevica je obljubljala hitro učinkovanje. Da se mi je ustnica resnično pozdravila, sem potrebovala deset dolgih bolečih dni! Krema ni imela dobrega okusa. To sem vedela, ker sem jo nehote občasno nekaj tudi polizala z bolečega mesta. Ustnice pač moramo imeti navlažene, ne?

Ker nad dolgim zdravljenjem nisem bila navdušena, sem naslednjič prosila za nekaj, kar se ne vidi, ko je naneseno, nima ogabnega okusa in najpomembnejše, da zdravi hitreje! Prodajalka v lekarni je imela posluh in razumevanje zame. Verjetno sem se ji smilila, saj tale moj herpes res ni bil ravno privlačen na pogled. Prodala mi je majhen kozarček s prozorno snovjo, ki sem si jo s palčko nanesla točno na boleče mesto. Torej, ni se videlo, da imam nekaj naneseno, ni imelo okusa in omililo je bolečino. A to je šlo le dokler se ni odstranila kožica iz bolečega predela. Takrat tankega premaza več nisem mogla nanašati, saj se nekako ni obdržal na predelu ranice. Spet je trajalo deset dni, da se mi je ustnica zacelila.

Moja borba z pojavom herpesa je trajala dalje. Eno zimo je naneslo, da sem imela angino in herpes. Ker sem potrebovala zdravila, mi je osebna zdravnica vljudno ponudila tudi tabletke zoper herpes. Rekla je, da bo z njimi hitreje zaceljen. Rečem lahko le, da je ponovno trajalo dobrih deset dni, preden sem si s šminko spet lahko okrasila ustnice.
Tako sem bila spet v dilemi, kaj naj storim. Preizkusila sem že široko paleto izdelkov. Niti ena zadeva mi ni skrajšala časa celjenja ranice, ki nastane, ko se kožica odstrani in potem zavzeto z jezikom ližem bočeče mesto ne glede na to, kaj si nanesem.

Pred očmi se mi zasveti plastenka z razkužilom. Pograbim jo in si nanesem razkužilo na ustnico. Zapeče me. Oblečem se in zdi se mi, da se je ranjeno mesto na ustnici umirilo. Zasušilo. V torbici poiščem kremico za ustnice z a-vitaminom. Namažem se in odidem svojemu dnevu naproti. Zavem se, da imam dovolj pripravkov, ki obljubljajo, a ne učinkujejo. Torej, če traja bohotenje in celjenje mojega herpesa deset dni, proti temu nimam moči. Priznati mu moram premoč in mu pač dati njegov čas.

Ta boleča in moteča zadevica se mi pojavi dvakrat na leto. Enkrat spomladi in enkrat v pozni jeseni. Kljub temu, da to točno vem že vrsto let, mi pojava herpesa ne uspe preprečiti. Uspe mi ga le prestaviti za kakšen teden ali dva. Vseeno mu vedno znova uspe, da me presenetiti, ko ga zagledam. Pri meni preprečevanje ne pomaga, pomaga le obilica potrpljenja in blaženje te male večne nadlogice …