Dnevnik sodobne gospodinje – Ozimnica
Spomnim se časov iz mojih otroških dni, ko je mami pozno poleti začela pripravljati ozimnico. To je potekalo nekako takole: v shrambi je iz omare, kjer so bile pospravljene vložene zadeve, vlačila steklenice za vlaganje, še polne dvigovala v zrak in jih obračala proti svetlobi, zaskrbljeno zmajevala z glavo, nato obrnila steklenico, jo počila po zadnji plati, obrnila pokrovček, da se je zaslišal značilen pok in nato zarila svoj nos v vloženo zelenjavno kulturo. Priprla je oči in zamišljeno zavzdihnila svoj «Hmmm…« in nato je s prstom potegnila iz steklenice en primerek vložene kumare, ga najprej spet pomolila proti svetlobi, nato z drugo roko preverila njegovo prožnost in na koncu le zagrizla v njo. Rezultat je bil, kljub prestanemu sanitarnemu pregledu, enak. Ne glede na barvo, trdoto in okus, vse je končalo v posodi z organskimi odpadki. Nato je panično pomivala steklenice, rezala in umivala nabrano zelenjavo, jo tlačila v glaže, jih zapirala z nekim posebnim nastavkom in nato kuhala ter hladila in spet pospravljala v isto omaro v shrambi. Naslednje leto je celoten postopek ponovila. Saj se mi kar smili, ko pomislim, kaj vse je vlagala in kakšne količine ozimnice je pripravila. In to kljub redni službi, ki ji je vzela veliko več kot le 8 ur na dan, dvema malima otrokoma ter hobi kmetiji. Nato je trend vlaganja naenkrat nekako popustil…
Današnja sodobna gospodinja je razpeta med racionalno dognanim dejstvom, da se pripravljanje ozimnice iz docela ekonomskega vidika ne splača in med branjem etiket na izdelkih, ki jih kupuje. Ker je ozaveščena, pozna vse E-je, konzervanse, barvila in vse ostale škodljive dodatke, ki jih svoji družini ne privošči, zato najde pot, da si priskrbi domačo robo. Obstajajo tri poti do domače ozimnice.
Po prvi poti do nje pridejo sodobne gospodinje, v katerih kot oglje, tli kanček stare šole. Ta stara šola z leti vedno bolj gori in tolče na plan. K temu ognju prilijemo bencina še s tem, da je postalo modno, če skuhaš marmelado, z njo narediš selfi in fotko objaviš na izbranem socialnem omrežju.
Zategadelj se je »starošolska« gospodinja ponovno lotila pripravljanja ozimnice. Trend kaže v smeri kuhanja omak, namazov in marmelad, nekoliko slabše ji gre vlaganje kumar, paprike, feferonov in sadja v obliki kompotov. Vse za zdravje in fit počutje svoje družine, si reče in se loti. Priskrbi si domačo zelenjavno in sadno robo, pazi pri izbiri sladkorja, ki ga bo dala v marmelado, recepte in nasvete pa kakopak poišče na internetu. Kuha pekoče čilijeve omake, višek paradižnika iz maminega vrta spremeni v paradižnikove omake brez konzervansov in dodanih barvil. Povsod išče priložnosti, da dobi domače, neškropljeno sadje in ga spremeni v zdrave marmelade z manj sladkorja. Ker je letos, na vso srečo, na našem prelepem Štajerskem koncu, narava res radodarno ravnala z nami, in ker v meni tudi tli plamenček stare šole, sem se lotila kuhanja vsega živega. Najbolj me je psihično in fizično uničila paradižnikova omaka, ki je med kuhanjem škropila na vse konce in kraje. Med pospravljanjem v steklenice, sem se borila še z jokajočim podmladkom in očitki močnejše polovice, ker ga je celotna scena motila med gledanjem avtomobilske oddaje. In ko sem končno vse stišala v kozarce, pomirila otroka (in tudi tistega odraslega otroka), počistila mojo novo belo kuhinjo vseh rdečih madežev, sem si za sveto obljubila, da se tega ne lotim nikoli več. In resno sem mislila! Cel dan in pol, ko se je na obisk pripeljala moja hiperaktivna mati, mi pihnila na dušo v smislu: »ti reeeeees skuhaš najboljše omake« in iz prtljažnika avtomobila potegnila celo košaro (pre)zrelega paradižnika.«Jaz priskrbim paradižnik, ti skuhaš omako in si razdeliva«, je dodala. Ona, kot novodobna upokojenka, nima časa stati za štedilnikom in kuhati omak ter vlagati zelenjave. Ima pa občuten presežek le te na vrtu. In tako vam predstavljam drugo pot, po kateri se pride do enakega cilja – (z manipulacijo) prelisičiš neko drugo, zaupanja vredno gospodinjo, da pripravi ozimnico namesto tebe. Tako sem se ponovno znašla do vratu v paradižnikovi omaki. Zgodba se trenutno ponavlja, kot da vrtim isti film, le da sedaj kuham marmelade iz vsega možnega sadja in vseh mogočih kombinacij, tako da je zagotovljen presežek ozimnice kljub delitvi na pol.
Sodobna gospodinja pa nima glave le za frizuro, ozimnice ne bo metala v smeti. Zaveda se, da je pripravila toliko marmelade, da bi jo morala njena družina z žlico jesti pri vsakem obroku, če bi želela, da jo pospravijo do naslednje sezone. A njena ekonomično-gospodinjska stran že ima rešitev. Kozarčki z domačo (diabetično) marmelado, čilijevi namazi, posušeno sadje in feferoni…, bodo dobili praznično preobleklo in romali pod smreke razširjene družine in prijateljev. Tako je, za božič je poskrbljeno! Božiček letos nosi domače proizvode. Tretja pot do domače zaloge omak, marmelad, suhih izdelkov, vloženih proizvodov… je preko Božička. Le na praznike je potrebno počakati :-).