Ciper – od temeljev krščanstva do oslov »carinarjev«

Podzemlje v Mesečevih kamninah severnega Cipra

Ciper je tretji največji otok v Mediteranu. Po površini in številu prebivalstva ga je za okoli polovico Slovenije. Ima pa verjetno dva svetovna rekorda, eno univerzo na 30.000 prebivalcev¹ in vsak 10. državljan Turške republike severni Ciper, ki jih je toliko kot Ljubljančanov, je vojak². Izvor imena je domnevno vezan z bogatimi nahajališči bakrove rude. Latinski izraz za to kovino “aes Cyprium”, ciprska kovina, skrajšano “cuprum”. Beseda prešla v nekatere jezike, kot je copper v angleškem³. Koncem julija 2017 sem se udeležil osemdnevnih počitnic v organizaciji agencije Palma⁴ na severni obali. Preko medmrežja sem najel avto pri Pacific rentals⁵. Zbral sem nekaj praktičnih napotkov, izkušenj, razmišljanj in vtisov, od srečanj(1)a z divjimi osli do spusta v najdaljšo jamo.

Po cestah severnega Cipra ali »kje je šofer?«

Ciper je bil do leta 1960 kolonija Velike Britanije. Razdelitev otoka se je začela leta 1974. Turška vojska je napadla otok in tako preprečila priključitev Grčiji, po poskusu puča grških vojakov. Devet let kasneje so ustanovili Turško republiko severni Ciper, kjer se še vedno vozi »po angleško«. Poleg težav s krožnimi krožišči bi omenil občutek za levi bok avtomobila, saj so bankine neutrjene. Ceste so »onesnažene« s številnimi tablami omejitev hitrosti na 50 oz. 65 km/uro, ki jih domačini upoštevajo. Spremljajo jih kamere. Avto je mogoče najeti le za turški del otoka.

Res, da je najdaljša možna razdalja kot od Kopra do Maribora, vendar je za nevešče, brez avtocest, ponoči … naporno. Tako sem se ustavil sredi noči, po celodnevni vožnji, za avtomobilom sredi ceste in z grozo »ugotovil«, da je brez šoferja. Sedel je na »sopotnikovem sedežu«.

Kolega, dober poznavalec elektronskih orodij, ni mogel namestiti v GPS napravo karte turškega dela otoka. Pomagal sem si z zemljevidom (v enem dnevu sem ga prejel iz ljubljanske Geonavtike), kjer so težave z zapisi imen krajev. Neskladni so s tistimi na smernih tablah. Izkazalo se je, da je vnos koordinatnih leg mogoč v navigacijski pripomoček. S pomočjo teh sem se vračal na izhodišče. Nekaj jih je navedenih med tekstom. Cena goriva je pod Euro/liter.

Pri pripravi programa sem si pomagal s fotografijami na Google-zemlja. Tako sem »odkril« npr. antično mesto Lambusa, nedaleč od turističnega centra Girne/Kyrenia. Ta zanimivost kot tudi ves zahodni del otoka nista vključena v programe agencij. Informacijski center na letališču je dobro založen s prospekti in drugo brezplačno literaturo, tudi v slovenskem jeziku.

Ekmek kadayifi je ena od najboljših ciprskih slaščic. Kruhov puding sestavljata dve plasti s sirupom natopljenega kruha med katerima je mladi sir. Kuha se na zmernem ognju in postreže hladno.

Poletni termin počitnikovanja je manj primeren zaradi temperatur zraka, ki presegajo 40 stop. Celzija. Poskusil sem kopanje na treh peščeno-prodnatih plažah, kjer ni bilo vstopnine in je bila uporaba ležalnika in senčnika brezplačna. Vstopnine v botanični park, jamo in muzeje so povsod pod 2 Eu. Velja poskusiti lokalno hrano; cena kosila ali večerje znaša od okoli 6 do 10 Eu. Predjedi mezes prinesejo toliko, da je nemogoče vse »pospraviti«. Od sladic je izjemno dobra »ekmek kadayifi«. Gre za »sendvič« mladega sira med oblatama, natopljenima v sirupu.

Znanje angleškega jezika je skromno. Povsod sem naletel na prijazne sogovornike, ki so bili pripravljeni pomagati. Dosti je tujcev, še posebej iz Rusije. Po razdelitvi otoka se je spremenila prebivalstvena struktura, podobno kot v Istri. Vas Dipkarpaz/Risokarpaso je v vseh vodnikih navedena kot zgled sožitja. Vsaj vidnega ni zaznati; napisi so v turškem jeziku. Imel sem priložnost se s tam živečimi Kurdi uvajati v igro okey, neke vrste domin.

Vas Dipkarpaz/Risokarpaso velja za zgled sožitja med otoškimi Grki in Turki. Javni napisi so v turškem jeziku. Tam živečimi Kurdi glasno in strastno igrajo okey, neke vrste domin, ki jih sestavljajo v zaporedja po številkah in barvah.

Pohvalna je strpnost do potepuških mačk in psov. Parki so opremljeni z napajalniki zanje in druge živali. Res, da so bolj mršavi, jih pa ne preganjajo. Ravno tako se ni nihče obregnil ob damaščanske koze, ko so objedale drevesca oljk pri hotelu. Nimajo rogov. Verjetno jih nadomešča »grba« na glavi.

Girne in Lapta/Kyrenia in Lapithos

Okoli 100 m vzhodno od hotela Sempati (koor.) je med počitniškimi hišami več bronastodobnih grobov. Pravokotne, okoli dva metra široke in pol toliko globoke luknje imajo na dnu ali v stenah grobne niše. Ohranjene so plošče, ki so ji prekrivale.

Homer piše, da so mesto Lambousa ustanovili Ahajci na poti z vojne za Trojo okoli leta 1200 p.n.š. (koor.) Ime, ki pomeni »sijaj«, je dobilo v zgodnjem krščanstvu. Nanj opozarjajo obmorski bazeni, ki bi naj bili ribniki, za druge pa ostanki kamnolomov. V zaledju so številni v stene vklesani grobovi.

Ostanki kamnolomov oz. ribniki s soljo v škavnicah samevajo nedaleč od hotelov pri kraju Lapta/ Laphitos. Skupaj z bližnjimi skalnimi grobovi so ostanek nekdaj cvetočega mesta Lambousa, ki ga omenja že Homer.

V vasi Yesiltepe/Elea je edini botanični park na tem delu otoka (koor.). V oazi »večne pomladi-poletja« se bohoti rastje z več celin, ki je označeno z nekaj pojasnilnimi tablicami. Vključena sta tudi manjši zoološki park in rekreacijska cona z bazenom.

Mesto Girne/Kyrenia je turistično središče države. Poleg idiličnih plaž z hotelskimi kompleksi in casinoji, je prava zbirka ostankov zavojevalcev otoka, od Bizantincev preko križarjev z Lusignanci do Benečanov in Otomancev. Nad mandračem se dviga grad v katerega privlači ogled 14 m dolge in 2300 let stare ladje in tovora, ki so ju našli pred pol stoletja na morskem dnu nedaleč od mesta.

V mestu Girne/Kyrenia so razstavljeni ostanki koli 14 m dolga ladje, narejena iz stoletnih alepskih borovcev. Potopila se je pred okoli 2300 leti med prevozom preko 400 amfor z vinom, 9000 mandljev in mlinskih kamnov z egejskih otokov proti Cipru.

Jama med kristali selenita in divji osli

Sadra je v Sredozemlju začela nastajati z izhlapevanjem morja pred okoli 20 milijoni let. Pojavlja v različnih oblikah, kot so kristali selenita (Lunin sijaj), alabaster idr. Zelo je topna v vodi, kar povzroča kraške pojave. V teh kamninah se nahaja najdaljša ciprska jama Incirli pri vasi Cinarli, severno od mesta Gecitkale. Ozek vhod zakriva smokvovec, ki velja med krajani za zdravilnega. To so izkoriščali tatovi koz in se skrivali pred preganjalci. Kljub zasedi jih niso nikoli našli. V podzemlje so se zatekali pred skoraj šestimi desetletji borci EOKA, ki so se upirali angleški okupaciji. Njene 300 m dolge, zakapane vodoravne rove so pred 30 leti elektrificirali⁷.

Incirli je s 300 m dolgimi rovi najdaljša na Cipru. Vhod se nahaja za smokvovcem pri vasi Cinarli. Suhe, vodoravne votline so izdolbene v sadri in jih krasijo kapniki in cvetačam podobne gruče kristalov na stenah. Električno osvetljen je le 70 m dolg odsek.

Takoj za vhodom, kjer nas počaka vodič, se spustimo po stopnicah v preko 5 m visoko dvorano. Do tu še sežejo korenine smokvovca. Stene so prekrite s cvetači podobnimi gručami kristalov. Iz njih so nastali tudi stalagmiti in stebri. Nad njimi je videti kristalasto matično kamnino in ponekod ostanke delovanja podzemne reke. Večinoma se tla dvigajo in spuščajo po ostankih nekdanje zapolnitve rovov z usedlinami. Zaradi tega so ponekod prehodi le okoli meter visoki. Jama se konča z večjo podorno dvorano.

Čisto, kristalno modro morje in na kilometre dolge peščene plaže so eden od adutov za razvoj turizma. Nekatera območja so zavarovana v skrbi za naraščaj morskih želv.

Skrajni vzhodni del države predstavlja polotok Karpaz. Tu je narava najbolj ohranjena. Turiste, pa tudi želve, privlačijo kilometrske peščene plaže. Notranjost so »zasedli« divji osli. Izven parka so nezaupljivi do ljudi. Takoj za vrati, pa se posamič ali v skupinah postavijo preko ceste. Ko se avto ustavi, se približajo oknu in pomolijo vanj smrček. Turisti so na to »carino« pripravljeni in jim ponudijo korenčke. Ko je opravljeno še fotografiranje, lahko nadaljujejo do samostana sv. Andreja na robu obrežne pečine. V njenem podnožju je izvir sladke, zdravilne vode.

Divji osli so eden od simbolov Cipra. Živijo na polotoku Karpaz, kjer »carinijo« turiste. Postavijo se preko ceste posamič ali v skupinah, da se je vozilo prisiljeno ustaviti. Smrčke pomolijo vanj in pričakujejo korenčke, kumarice in druge dobrote.

Sv. Barnaba in obrezovanje

Nedaleč od pristaniškega mesta Gazimagusa/Famagusta se nahajajo ruševine Salamine, največjega in najbogatejšega mesta antičnega sveta. Prekril ga je pesek in obvaroval gimnazijo, gledališče za 15.000 gledalcev in torkljo pa tudi Epiphaniosovo baziliko, največjo na Cipru. Najbolj znam Salaminčan je apostol Barnaba, ki je bil tudi tu kamenjan. Na obrobju naselja, pri njegovem grobu, je po njem imenovan samostan. Bil je misijonar med pogani, še preden je Pavel začel s potovanji. Verjel je, da ljudje ne bodo dobili odrešenja, če se ne dajo obrezati. Ker se ni hotel odreči judovskega prava, je postal Pavlov nasprotnik. V spornem evangeliju po Barnabasu piše, da Jezus ni bil Božji sin, temveč prerok in glasnik ter šel v nebesa, ne da bi bil križan (8).

Nekaj uporabljenih virov:

1. List of Universities and Colleges in Cyprus; medmrežje: http://qna.educouncil.org/Universities_and_Colleges/nZxyNXyyzZy.html; 09.08.2017.
2. Monika Benkovič Krašovec: Ciper; Založba ZRC, 2007.
3. Grega Krže: Regionalna geografija Cipra…; diplomsko delo; Univerza v Ljubljani; medmrežje: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200601_grega_krze.pdf; 09.08.2017.
4. Hotel Sempati – Kyrenia, Northern Cyprus; medmrežje: http://www.hotelsempati.com/; 09.08.2017.
5. Pacific Rent A Car; medmrežje: https://www.pacific-rentals.com/; 09.08.2017.
6. Hasan Karlitas: Severni Ciper; Tourism Mrketing and Promotion departmernt.
7. Incirli Cave; medmrežje: http://www.whatson-northcyprus.com/interest/iskele/incirli.htm; 09.08.2017
8. Barnabas; medmrežje: https://en.wikipedia.org/wiki/Barnabas; 09.08.2017.

(tekst in vse foto: Franc Malečkar)