Čas za nov tattoo

Marsikdo ga ima. Marsikdo ima tudi dva. Tattoo namreč. Kaj pa tisti, ki jih imamo več. Sedem, petnajst, triintrideset. Ko je obisk pri tattooverju redno opravilo v življenju. Ko je tattover oseba, kot osebni frizer, zdravnik, kozmetičarka, mehanik – nekdo, ki mu popolnoma zaupaš, nekdo, ki ti je všeč in ga nekako čutiš. Nekdo, h kateremu se vedno vračaš. Ravno letos bo minilo deset let od mojega prvega tattooja, pa sem se odločila, da napišem kaj na to temo.

Te dni lahko na socialnih omrežjih kar pogostokrat zasledimo slike navdušenih novih lastnikov raznovrstnih tattoojev in na kavicah poslušamo klepete o izbiri pravega tattooverja ali tattooja. Je pač spomlad – čas tattojev. Ko smo že malo manj oblečeni, da koža čimbolj diha in da je lahko novi tattoo čimbolj na zraku, ko se še ne sončimo, ker je zunaj še malo prehladno in ko je dovolj časa, da se nam do poletja in morja tattoo lepo zaceli. Pa tudi finančno si opomoremo od vseh dopustov, praznikov in daril.

Tattoo – ali boli?

Velikokrat me znanci in prijatelji sprašujejo, če tattooviranje boli, kako si izberem motiv in zakaj hodim k istemu tattooverju in, če poznam tega in onega tattooverja v tem in onem kraju.  In seveda vprašanje, koliko si pa plačala.

Nikoli nimam pravih odgovorov na njihova vprašanja. Karkoli rečem, je vezano samo name in na mojo situacijo. O bolečini ne morem razpravljati, ker ima vsak od nas različne bolečinske prage. Lahko samo povem kako je bilo meni. Ugotovila sem namreč, da nikoli niti sama ne morem vedeti kako mi bo, kar je tudi majhen čar vsega. Vsak prostor na telesu je košček zase. Kjer so rekli, da večino ljudi boli, mene ni bolelo in kjer večine ne boli, sem jaz čutila bolj kot običajno. Sama v občutku tattooviranja – večkratnega hitrega zbadanja z iglicami uživam, enako kot nekdo uživa v masaži lasišča pri frizerju ali masaži stopal pri kozmetičarki.

Motivi za tattooje zrastejo v meni in jih potem skupaj s tattoverjem oblikujem do želene končne slike oziroma oblike. Vsi moji motivi imajo v ozadju neko zgodbo, pomen. O ceni ne morem razpravljati, vsak tattoover ima svoj način po katerem ovrednoti vrednost tattooja. Eni po velikosti tattooja, eni po detajlih, eni do dolžini tattooviranja in drugi po porabi barve. Sama sem si ceno tattooja po tihem vedno ustvarila nekje v glavi, vedela sem koliko bi plačala za nekaj in vedno sem približno zadela znesek.  S ceno sem vedno zadovoljna in kar je najbolj pomembno – zadovoljna s tattoojem.

Torej, kar želim svetovati je, izbiraj glede na izdelek, sliko, obliko, ne glede na ceno, ki ti jo nekdo predhodno postavi in popuste, ki jih lahko nekje dobiš. Tattoo nosiš celo življenje, na tattoo moraš biti ponosen. Smisel tattooja je vrhunski tattoo, ne cena in prepoznavnost tattoovatorja. Nihče te ne bo čudno gledal, ko boš povedal ceno tattooja, razen, če je resno presoljena ali smešno prepoceni.

H komu po tattoo?

Svoj prvi tattoo sem si v mladih letih naredila pri edinem tattoovatorju v mestu, za katerega sem takrat vedela. Drugi tattoo spet pri nekom drugem, ki mi ga je nekdo predlagal, a je bil dolgoročno v preveč odročnem kraju.

Za tretji tattoo sem povpraševala in raziskovala naokoli. Vedela sem, da se k prvim dvema ne želim vrniti. Več kot sem jih na spletu našla, manj mi jih je bilo všeč. Potem me je znanec napotil k zanimivemu tattoverju, katerega tattoo je imel na svoji roki. Naročila sem se k njemu in že takoj vedela, da je začutil kaj sem želela na svojem telesu za vedno. Zrisal mi je božanski tattoo, katerega sem si kasneje tudi tattoovirala. K njemu sem se vrnila tudi po vsak nadaljnji tattoo. Nekaj na njem me je pritegnilo. Njegova skrivnostna mirnost, njegova stroga profesionalnost, vrhunsko ustvarjanje, natančna umetniška odštekana urejenost studia. Njegova kreativnost, to, kako vedno brez popravkov v prvo zadane kar želim, njegovo gledanje izven okvirjev, njegova drugačnost. Ko grem k njemu, ko sem popolnoma sproščena in mirna, tam pod njegovimi iglami. Ko zna narediti trenutek napet in poln adrenalina, ko zna pomiriti in dvigniti “mašinco” ravno v pravem trenutku. Ko lahko ponosno rečeš, da imaš svojega tattoovatorja h kateremu se vedno vračaš. Verjamem, da jih tisti, ki imate več tattoojev že imate, vsem ostalim pa želim, da svojega še spoznate, še posebej, če razmišljate o več kot enem tattooju.

Nega tattooja

Nega tattoja ni zapletena, lahko pa si jo naredimo zapleteno. Naj bo tattoo vsaj deset dni samo vaš. Pomislite, da ga boste lahko razkazovali celo življenje komurkoli ga boste želeli. Tattoover vam vedno pove, kako pravilno skrbeti za tattoo, večinoma dobite tudi navodila v pisni obliki. Manj, ko se zapletate, boljše in lažje je. Tattooja ne spirajte pod močnimi curki vode, tattoo očistite z mokro belo papirnato brisačko (ne poslikano in ne odišavljeno) in ga z brisačko tudi nežno obrišete. Tattoo v tankem sloju večkrat dnevno namažite z bepanthem mazilom, tattoo aftercare mazilom, konopljinim mazilom ali z drugimi priporočenimi mazili. Tattooja ne praskajte, ne namakajte v vodi, ne odstranjujte krast na silo in ne izpostavljajte soncu.

Vzemi si čas

Predvsem pa, vzemite si čas na dan, ko se greste tattoovirati. Bodite spočiti in naspani. Tattoo ni zadeva, ki nastane v pol ure, zato se ne dogovarjajte za kavice, obiske kakšnih koncertov ali druge obveznosti takoj po tattooviranju. Pomislite, tudi frizerja ali kozmetičarke ne preganjate, da čim prej konča, ampak običajno uživate in se predajate spretnim rokam. Tako je tudi za tattoo potreben nek čas, seveda odvisen od velikosti in še drugih dejavnikov tattooja. Sama si običajno po tattooviranju želim le še hrano in posteljo.

Za konec – tudi, če ste ponosen lastnik več kot enega tattooja, ne pozabite občutek je vedno drugačen in ljudje so vedno znova presenečeni.