Babica – bistra, lepa, majhna ženička

Radi poslušamo, kadar babica pripoveduje zanimive zgodbe iz preteklosti. Tisti, ki smo babico izgubili,  obujamo spomine nanjo, ter na omamne dišave iz njene kuhinje in težko življenje, skozi katerega so prebijale sebe ter svojo družino. Današnje babice so veliko bolj moderne, vendar jih vse veže velika ljubezen do svojih vnukov. Starejši smo ponosni na svoje babice, ki se kljub zgubanim obrazom ter raznim zdravstvenim težavam veselijo vsakega dne ter so hvaležne za prijazno besedo. Tako malo rabijo v jeseni svojega življenja, da se prebijejo iz dneva v dan. Vsaka malenkost jim popestri in razveseli življenje. Moje babice ni že dolgo let, vendar skoraj ni dneva, da se ne bi spomnila nanjo. Skozi moje življenje so prišle in odšle neke druge babice in vsaka od njih je v meni pustila en del sebe. Naključno sem preživela dva dni z babico, ki je življenje ni božalo. Pogosto razmišljam o njej. Njena zgodba se je globoko vrezala vame in zato jo želim podeliti z vami.

 Čeprav pri 84-tih letih, je babica bistra, lepa, majhna ženička, s spominom, ki bi ji mnogi mlajši zavidali. Ni je zapustil niti smisel za humor in na šaljivo zbadanje, vedno najde pravi odgovor. Babica je še do nedavnega ob majhni občasni pomoči, kljub zdravstvenim težavam skrbela sama zase, iz njene kuhinje pa je vedno prihajal omamen vonj po pecivu. Niti zaradi nedavne izgube sina, ki je babici delal družbo v skupnem gospodinjstvu, ni priznala, da ji je težko in zavračala je vsako misel na odhod iz svojega dolgoletnega in težko zgrajenega doma.

Nato je samo za trenutek narobe stopila in si zlomila kolk ter končala v bolnišnici na operaciji. Tako kot skoraj vsaka družina, ima tudi ta črno ovco v obliki babičine hčerke Mice (imena so izmišljena), ki si že dolgo časa jemlje pravico upravljanja z babičinim denarjem, hišo, njenim vrtom ter vsem, kar je vezano z babičinim načinom življenja, ne da bi mignila z malim prstom.

Druga hčerka Tea, katera se težko prebija kot dolgoletna vdova skozi kruto življenje, se je raje posvetila babici in njenim potrebam ter svojim otrokom in vnukom, na sestrine intrige se ni ozirala. Tea je redno obiskovala babico ter z njo preživela ves prosti čas, ki ji ga je delo dopuščalo.

Mica je v življenju imela več sreče, vendar je zagrenjena ter neprijazna oseba do svoje okolice. Rada ukazuje in ima vse pod kontrolo, skorajda z vsemi v družini je skregana, poseben užitek pa ji je žaliti in poniževati sestro Teo. Ta pa samo odmahne z roko, saj se zaradi babice noče prepirati z sestro. Tudi po operaciji, Mica prevzame vajeti v svoje roke ter brez predhodnega obvestila vzame babico iz bolnice, ostalim pa brez razloga prepove obiske.

Po dvomesečnem okrevanju Mica pozabi na babico ter jo iz sobe pokliče samo k obedu. Navajena rednih obiskov in druženja z ostalo družino, babica samoto težko prenaša. Končno zbere pogum ter izrazi željo, da bi vikend preživela s Teo. Mici ni prav, Tea pa se kar razcveti od veselja, čeprav je Mica ne povabi v hišo, ko pride po babico. Niti zamisliti si ne morete, kako babici žarijo oči, ko pripoveduje o preživetem vikendu. Po vrnitvi domov jo že na vratih Mica pričaka z besedami, “no, a si se le vrnila”, ta pa z solzami v očeh tiho vpraša, “a lahko grem naprej?”

Odkar je babica prišla iz bolnišnice, ni bila v svojem domu. Že drugi dan po odhodu v bolnico se je Mica, “rešila” njene muce, kanarčka pa “podarila” neznano kam, zato se v sebi že veseli skorajšnjih praznikov, ko bo po njo prišla Tea, s katero bosta dneve preživele v domači hiši.

To pot je Mica prestopila vse meje ter pokazala vso svojo zlobo, ki jo človek premore. Že drugi dan je poklicala babico ter jo obvestila, da so posteljo, na kateri je spala, razstavili in oddali,,vse njene stvari, razen denarja in bančne knjige pa ji je dostavila brez besed pred vrata domače hiše. Tea in babica sta ves dan prejokale od skrbi.

Babica ne more skrbeti zase, samo s Teino vdovsko pokojnino ne bosta preživeli. Olja za kurjavo je zmanjkalo, drv babica pred zimo ni kupila, Tea se mora odpovedati priložnostnim delom. Kam, kje, kako, na kakšen način? Vprašanja so se kar vrstila.

Drugi dan se Mica pojavi na vratih z izpraznjeno bančno knjigo, ker da je babici računala 9 € dnevno za hrano, plus postrežnino, ki jo je dobila, ter svetovala babici, naj gre v dom. Takrat je Tei zavrela kri in nagnala Mico iz domače hiše.

Končno sta si oddahnili. Teina hčerka je takoj priskočila na pomoč, delili si bosta skrb okoli babice do Teine redne upokojitve. S pomočjo družine se bosta do naslednje pokojnine prebili, potem pa uživali v jeseni babičinega življenja. Ob zaključku zgodbe mi je babica dejala, ” nisem jezna na Mico, saj je moja hčerka, težko mi je, ker se ne javi.”