Asimina ali indijanska banana za več zdravja

Asimina ali indijanska banana je v zadnjih letih svoje mesto našla tudi v naših krajih. K nam je prišla iz Severne Amerike, njena bistvena prednost, poleg zdravilnih lastnosti, pa je njena sposobnost, da se pred škodljivci lahko brani sama in je zato ni potrebno škropiti. Zaradi tega je seveda še kako primerna za ekološko pridelavo. Odporna je tudi na mraz in odraslo drevo prenese celo temperature do – 30 stopinj Celzija.

Asimina zraste v grm do višine 2,5 metra ali drevo do višine 5 metrov. Prvič obrodi tretje leto po sajenju. Spomladi vrt okrasijo njena  grozdasta socvetja v temno vijoličasti, skorajda črni barvi. V jeseni pa vrt čudovito obarva celotno drevo asimine, ko se njeni veliki podolgovati listi odenejo v živo rumeno barvo. Plodovi  postopoma dozorijo od septembra do začetka oktobra in se lahko po velikosti precej razlikujejo. Dolgi so od 7 do 15 centimetrov, največji pa lahko tehtajo tudi do pol kilograma. Plodov sicer ne moremo shranjevati dlje časa, lahko pa iz njih skuhamo okusno marmelado in v njihovem okusu uživamo še celo leto.

Zrela asimina vsebuje mehko in sladko meso rumene barve, ki po okusu spominja na banano, mango in ananas hkrati. Sadež lahko prerežemo, iz njega poberemo peške, in meso jemo kar z zličko. Pazimo pa, da ne uživamo lupine in semen, ki niso užitne.

Asimina je za razliko od mnogih drevesnih sadežev bogat vir mineralov. Sadež zagotavlja približno sedmino magnezija, osmino kalija in desetino fosforja, ki jih dnevno potrebujemo.  Vsebuje tudi 1,35 miligrama železa. Ženske naj bi do 50. leta dobile 18 miligramov železa na dan, medtem ko moški in starejše ženske potrebujejo 8 miligramov železa na dan.

Asimina je tudi bogat vir vitaminov in pomaga pri presnovi. Vsebuje vitamine b6, tiamin, riboflavin, folat in niancin. Posebno bogata je z vitaminom C, saj ga vsebuje trikrat več kot jabolko in dvakrat več kot banana. Vitamin C ima pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja in telesu pomaga absorbirati nekatere esencialne minerale, kot sta železo in kalcij.

Asimina je primerna tudi za tiste, ki poskušajo shujšati ali ohraniti svojo težo, saj sadež vsebuje le 117 kJ oziroma 28 kcal. Vsebuje več vlaknin kot jabolko ali hruška. Uživanje hrane, bogate z vlakninami, namreč koristi prebavnemu sistemu in poveča občutek sitosti, ne da bi zaužili odvečne kalorije. Asimina naj bi pomagala tudi pri nekaterih oblikah raka,  saj naj bi njen izvleček asimine ustavil širjenje raka ali celo zmanjšal obstoječe tumorje.

Koristno pa lahko uporabimo tudi liste asimine, v katerih je naravni pesticid asimicin, in iz njih pripravimo ekološko škropivo proti koloradskemu hrošču, kapusovem belinu in fižolarju.

In kaj lahko pripravimo iz sadežev asimine? Uporabimo jih lahko skoraj za vse, kjer uporabljamo banane. Izdelamo lahko okusen sladoled, marmelado, pite, piškote, torte, puding… tule pa predstavljam recept za sladoled iz asimine.

In še zanimivost: v Severni Ameriki ima asimina celo svoj dan – obeležujejo ga 15. septembra.

Asimina – sladoled

Potrebujemo:

• 2 – 3 sadeže asimine (skupaj približno 500 – 600 g)
• dve žlici sladkorja
• 200 ml smetane za stepanje

Priprava:

Asiminam odstranimo kožo in koščice in jih zmiksamo skupaj s sladkorjem in smetano za stepanje. Zmes napolnimo v posodice po želji in damo v zamrzovalnik za 2 do 3 ure.  Če so sadeži dovolj sladki ali sladkorja ne maramo pa lahko sladoled naredimo tudi brez sladkorja. Mmm, dober tek 🙂