2,8 milijona evrov za naravo: kaj bo REVITA 2 obnovila na Cerkniškem jezeru in okolici

Cerkniško jezero ni samo razglednica presihajočega jezera. Je sistem travnikov, voda, gozdov in življenjskih prostorov, ki deluje dobro le, če njegovi deli ostanejo povezani. Danes je projekt REVITA 2 dobil pomemben finančni pospešek: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva, Evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval dobra 2,8 milijona evrov.

Polno ime projekta je precej daljše od njegove kratice: »Obnova in vzpostavitev habitatnih tipov ter izboljšanje habitata izbranih vrst na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in Nanoščici – REVITA 2«. Že naslov pove bistvo. Ne gre za olepševanje narave za obiskovalce, ampak za konkretno izboljševanje življenjskega prostora vrst in habitatov.

Zakaj ravno to območje?

Cerkniško jezero in širša Notranjska sta posebna zaradi kraškega vodnega sistema. Voda prihaja in odhaja, poplavlja travnike, polni jezero in se umika v podzemlje. Takšna dinamika ustvarja življenjske razmere, ki jih v običajni, stalni jezerski pokrajini ni.

Toda naravni habitat ni samoumeven samo zato, ker je na zemljevidu naravovarstveno območje. Spreminjajo ga zaraščanje, posegi v vodni režim, opuščanje tradicionalne rabe, invazivne vrste in druge obremenitve. Ko izgine primeren travnik, mlaka ali prehod med dvema območjema, vrsta ne izgubi abstraktnega »okolja«, ampak prostor za hranjenje, razmnoževanje ali selitev.

Kaj pomeni »obnova habitata«?

Besedna zveza zveni birokratsko, v praksi pa lahko pomeni zelo oprijemljive posege: ponovno vzpostavljanje primernih travniških površin, izboljšanje vodnih razmer, odstranjevanje zarasti ali drugih ovir, ureditev življenjskih pogojev za izbrane vrste ter spremljanje, ali ukrepi dejansko delujejo.

Pomembno je, da cilj ni narediti naravo bolj »urejeno« po človeškem okusu. Dober naravovarstveni poseg je pogosto ravno nasprotje parkovne estetike: mokro območje naj ostane mokro, travnik naj se kosi ob času, ki ne uniči življenjskega cikla vrst, odmrli les pa je lahko dragocenejši na tleh kot v skladovnici.

Pri REVITI 2 bodo natančni ukrepi vezani na habitatne tipe in izbrane vrste na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in ob Nanoščici. To pomeni, da projekt presega eno samo turistično prepoznavno točko in obravnava širši ekološki prostor.

2,8 milijona evrov je veliko – vendar je pomembnejše, kaj ostane po projektu

Pri evropskih projektih številka pogosto postane glavna novica. Dobra 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je pomemben vložek, toda uspeh bo mogoče meriti šele po rezultatih na terenu.

Ali bodo obnovljene površine ostale v ugodnem stanju? Se bodo razmere za ciljne vrste izboljšale? Bo upravljanje mogoče nadaljevati tudi po koncu financiranja? To so precej pomembnejša vprašanja od same vrednosti projekta.

Naravovarstvo je namreč dolgoročno delo. Habitat, ki ga obnovimo danes, lahko čez nekaj let znova izgubi kakovost, če zanj ni ustreznega upravljanja. Zato imajo največjo vrednost projekti, ki poleg enkratnih posegov vzpostavijo način dela, ki ga je mogoče nadaljevati.

Dobra novica tudi za ljudi

Varovanje habitatov se včasih predstavlja kot spor med naravo in človekom. Na kraških poljih je resničnost bolj zanimiva. Ohranjena krajina je rezultat prepletanja naravnih procesov in človeške rabe, zato so trajnostno kmetovanje, premišljeno upravljanje voda, obiskovanje narave in varstvo vrst pogosto deli iste enačbe.

Zdravi mokrotni in travniški sistemi zadržujejo vodo, ohranjajo biotsko pestrost in dajejo pokrajini značaj, zaradi katerega ljudje Notranjsko sploh želijo obiskati. Če projekt uspe, njegov rezultat ne bo nova atrakcija z velikim napisom »EU«, ampak nekaj manj spektakularnega in pomembnejšega: prostor, v katerem bodo vrste lažje preživele.

Zakaj je REVITA 2 zgodba, vredna spremljanja

Dobre okoljske novice niso samo novice o tem, da je bil denar odobren. Prava zgodba se začne naslednji dan, ko je treba načrt pretvoriti v delo na terenu.

REVITA 2 ima prednost, ker povezuje več območij in se osredotoča na habitat, ne le na posamezno fotogenično vrsto. Narava namreč ne deluje po logiki naslovnic. Ptica, metulj ali dvoživka potrebujejo cel sistem pogojev, ne samo zaščitene oznake ob svojem imenu.

Zato bo vredno spremljati, katere površine bodo obnovljene, kakšni bodo merljivi učinki in kako bo poskrbljeno za nadaljnje upravljanje. Današnja odobritev dobrih 2,8 milijona evrov je začetek. Dobra novica bo dokončno postala takrat, ko se bo naložba poznala v bolj zdravih habitatih na Cerkniškem jezeru, Javornikih, Planinskem polju in ob Nanoščici.