Tehnologija, naša(?) prihodnost

Svet 21. stoletja si dandanes težko predstavljamo brez tehnologije. Od ranega jutra, ko nas zbudijo budilke in so kavni avtomati nepogrešljiv sestavni del službe, do računalnikov in strojev, s katerimi delamo, do radia, ki ga poslušamo na poti domov medtem ko stojimo pri semaforiziranemu križišču, in niti pomislimo ne, kako hitro trgovka izstavi račun za sestavine za našo večerjo. Ko pridemo domov, nas pozdravi topel dom in razveseli klic prijatelja ali prijateljice po telefonu. Zvečer pospravimo umazano posodo v pomivalni stroj in obesimo perilo, ki se je ravno opralo v pralnem stroju. Na prenosnem računalniku pregledamo pošto in novice ter poklepetamo s sorodniki na drugi strani sveta in mimogrede občudujemo slike njihovih otrok. In če je na televiziji res dober film se potopimo v domišljijski svet, v katerega nas popelje, dokler ni čas za spanje in ponovno nastavitev alarma, da se zjutraj pravočasno zbudimo.

Kaj je tehnologija?

Tehnologija je naš tihi sopotnik skozi življenje. Od prvega trenutka, ko se rodimo, do poslednjega, ko umremo, smo z nevidno popkovino privezani nanjo. In čeprav dandanes velik del tehnologije sestavlja elektronika, so pa bili prvi začetki rojeni že v davni prazgodovini, v trenutku, ko je nekdo izumil kolo. Izraz tehnologija, kot ga poznamo dandanes, izhaja iz antične grščine, in sicer iz dveh besed – tehné in logos. Tehné pomeni znanost ali način, logos pa pomeni besedo. Če to dvoje združimo, to pomeni, da tehnologijo opredelimo kot sistematično uporabo znanstvenega in drugega organiziranega znanja pri praktičnih nalogah. Vendar se pojem tehnologija pogosto zamenjuje s pojmom tehnika, predvsem zato, ker imata isti etimološki izvor. Razlika med njima je v tem, da je tehnika kombinancija različnih postopkov, ki jih uporabljamo pri izdelavi različnih proizvodov. V praksi to pomeni, da imata lahko dva proizvajalca enako tehnologijo za izdelavo avtomobilov, vendar pa, četudi je končni produkt enak, uporabljata različne tehnike za njegovo izgradnjo. Tehnike lahko po potrebi zamenjamo z drugimi, če prvotne niso uspešne, tehnologijo pa je potrebno razviti ali ustvariti. Oba pojma pa sta medsebojno močno sinergijsko povezana, ker brez tehnike ni tehnologije, in brez tehnologije obstoječa tehnika ne more napredovati.

Kratka zgodovina tehnologije

Tehnologija sama ima svoje začetke že v prazgodovini, ko so ljudje začeli uporabljati za sammoobrambo ostre palice, nato so izumili kopja, velik napredek so dosegli tudi z uporabo ognja. Vendar je prvo revolucijo povzročilo tako imenovanih ‘močnih pet’ – pet enostavnih strojev, ki so omogočili našim prednikom lažje delo in transport. Ti so ročica, vijak, zagozda, strmina in kolo. Ta peterica predstavlja osnovne gradnike tudi za moderne stroje in objekte, in so bili ključni dejavniki za strm vzpon antičnih civilizacij. Stari Egipčani so poznani po gradnji veličastnih piramid in templjev, vendar njihova izgradnja ne bi bila mogoča, če ne bi vedeli kako najučinkoviteje uporabiti peterico naštetih strojev. Stari Grki so šli še korak dlje – poznali so že mehanske in pnevmatske sisteme ter celo uspeli izdelati preprost (v resnici zelo zapleten!) analogni računalniški sistem ki jim je pomagal napovedovati gibanje nebesnih teles – en tak ohranjeni primerek je mehanizem z Antikitere. Rimljani so nadgradili znanje Grkov z izjemno gradnjo cest in mostov, kolosejev akvaduktov, izumili so tudi cement.

Srednji vek se smatra za mračno dobo v človeški zgodovini, ker je bilo veliko antičnega znanja in umetnosti pozabljene ali uničene, vendar je pomenilo tudi drugi razcvet tehnologije, predvsem po zaslugi učenjakov osmanskega cesarstva in potovanj Marca Pola na Kitajsko. Arabski učenjaki so črpali znanje in navdih iz starogršikih rokopisov, Marco Polo pa v Evropo ni prinesel samo svile in rezancev temveč tudi smodnik. Ker je bila to tudi doba potovanj, sta se takrat zelo razvili kartografija in navigacija, pridobili pa so tudi kompas, astrolab in optično steklo. Eden izmed bolj revolucionarnih izumov v širjenju tehnologije in znanja je bil tudi Gutenbergov stroj za tiskanje, ki je pocenil knjige in olajšal prenos znanja na naslednje generacije.

Novi vek je zaznamovan predvsem z različnimi odkritji Leonarda da Vincija predvsem pri strojih in mehanizmih, odkritjem centrifugalnih črpalk, ta čas je pa pomemben tudi zato, ker je postavil trdnejše temelje množični izdelavi izdelkov, tako imenovani manufakturi. Manufaktura se je najprej uporabila pri množični izdelavi tekstila, ki mu je sledila železnica in s tem povezana predelava železa, Henry Ford pa je postavil temelje avtomobilski industriji. Dodaten zagon je tehnologija v tem času dobila tudi z izumom telefona leta 1878 (Graham Bell), ki mu je sledil radio (1987, Nikola Tesla in Julio Marconi,) ter televizije (1926, Philo Farnsworth), vključno z računalnikom (1971-75, Charles Babbage). Čas novega veka se zaradi razvoja industrije imenuje tudi industrijska doba. Po njenem koncu pa se je začela vlada tako imenovane informacijske dobe.

Informacijska doba – polet tehnologije

Informacijska doba je doba, v kateri živimo (še) zdaj. Je doba, ki jo popolnoma obvladuje tehnologija. V zadnjih letih smo bili priča skokoviti porasti tehnologije – vezja so se zmanjšala, računalniški zasloni so postali bolj energijsko učinkoviti in tanjši, velikost diskov je z gigabajtov (GB) poskočila na terabajte (TB), in dandanes lahko celo malo zastarel dlančnik opravi operacije, za katere bi Crayev super-računalnik iz leta 1972 potreboval najmanj mesec dni, da bi jih dokončal, če ne celo leto. Internet je povezal svet in ga napravil manjšega kot kdajkoli. Danes lahko pišem v Sloveniji in naslednje jutro je moje sporočilo že v Avstraliji ali Kanadi. S pomočjo računalnikov in robotov odkrivamo Mars in ostalo vesolje, pa tudi morske globine, kjer je pritisk prevelik, da bi v njem lahko človek uspešno preživel. Kirurgija rešuje življenja ljudem s pomočjo umetnih organov, in bionične proteze se izpopolnjujejo iz dneva v dan, dokler ne bodo nekoč v prihodnosti skorajda nerazpoznavne od organske roke ali noge. Kultna nanizanka Zvezdne steze še danes vzburja ume tisočih znanstvenikov in inženirjev po svetu, in jim dajejo navdih, da poskušajo poustvariti tehnologijo, prikazano v nadaljevanki. Eden od njihovih uspehov je prenosni telefon, zdaj pa so ‘na vrsti’ tudi warpni pogon, hologrami in umetna inteligenca. Film Pacific Rim je postavil malodane nemogoča merila za napredno tehnologijo pri robotiki, ker materiali, tehnologije in tehnike, ki bi bile potrebne za izgradnjo Gipsy Dangerja v realnosti zaenkrat še ne obstajajo. Vendar to še ne pomeni, da ne bodo. Umetno sintetizirani materiali ali elementi so dandanes še vedno neraziskano področje ki zahteva energijsko in ekonomsko potratne vložke denarja, ravno tako še ni tehnik, s katerimi bi jih lahko ustvarili. Vendar tehnologija napreduje, predvsem pri izgradnji orožja in letal.

Prihodnost …?

Filmi nam prihodnost v objemu tehnologije prikazujejo zelo resnično. Od optimističnega vidika pri Zvezdnih stezah, kjer tehnologija in človek sodelujeta vzajemno, do Terminatorja, kjer se tehnologija upre in skuša uničiti človeško raso na vse možne načine (tudi s potovanjem robotov v preteklost,) do tihe revolucije pri Matrici, kjer stroji ljudi izkoriščajo kot pogonsko gorivo za svoj obstoj. Nobenega dvoma ni, da nam je tehnologija veliko dala, toda vprašanje je, kaj vse nam je s svojim obstojem tudi odvzela. Čeprav se zdi, da nam obstoj različni strojev, ki namesto nas opravljajo naše delo podari več prostega časa, smo s tem, ko smo povezani v internet mrežo prisiljeni biti na delovnem mestu 24 ur na dan, ker smo dosegljivi kjerkoli, kdajkoli in kadarkoli. Če lahko delimo s prijatelji slike svojih otrok in psov ali počitnic v tujini, se lahko na internetu znajdejo tudi posnetki, za katere raje ne bi želeli, da bi bili objavljeni. Koliko danes lahko šteje dobro ime, če ga lahko že en sam posnetek pokvari v manj časa kot lahko pripravimo kosilo? V preteklosti se je reklo, da dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje – koliko smo varni pred tovrstnimi zlorabami zdaj, ko je skoraj vse naše življenje dokumentirano na spletu prek facebooka, twitterja in drugih spletnih aplikacij? Prek interneta lahko ogromno zaslužimo, ravno tako pa lahko v trenutku naivnosti ali neprevidnosti izgubimo svoj denar in celo identiteto. Medtem ko smo v stiku s svojimi prijatelji in znanci – in ni nujno, da bi se z njimi kadarkoli osebno srečali, zanemarjamo naše družine in trenutke, s katerimi bi jih lahko preživeli skupaj. Na internetu niti niso tako zelo redke fotografije, ko je skupina prijateljic na kavi, pri tem pa vse gledajo v svoj mobi in tvitajo o dogodku ali pregledujejo svoj facebook status. Tehnologija omogoča narodom, da so v stalni pripravljenosti na kakršnokoli vojaško grožnjo, vendar to pomeni da narodi živijo pod zaveso hladne vojne, ki ne poteka nujno (samo) med Ameriko in Rusijo. Internet nam omogoča dostop do poplave informacij, več kot jih bomo kdajkoli uspeli prebrati in si jih zapomniti – toda koliko od teh podatkov je koristnih in resničnih? Vojna se lahko razplamti zaradi nekaj listov dolumentov ki so bili poslani prek interneta, in ni treba, da bi bili ti dokumenti resnični, ker je dandanes njihovo ponarejanje s pomočjo pravih programov manj kot mačji kašelj. S pomočjo interneta se gromozanske vsote denarja pretekajo v davčne oaze, ne da bi delavci, ki so pravzaprav zaslužili denar, kaj vedeli, da jih je njihov delodajalec tako ogoljufal. Dandanes kupujemo več, hitreje, bolje, in komaj da dobimo naročeno na dom, se na trgu že znajde nova različica istega izdelka ki jo enostavno moramo imeti, ker je… no, pač boljša, čeprav gre v večini primerov samo za kozmetične popravke istega izdelka kot ga že imamo doma.

10. februar je obeležen kot svetovni dan tehnologije. Ko sem bila včeraj na internetu, sem na neki strani zasledila vprašanje, kako nam je tehnologija izboljšala življenje. Dobro vprašanje, vendar (ne)namerno zavajajoče. Ljudje, ki živijo brez tehnologije ali z zelo malo tehnologije uspejo kljub temu preživeti in pri tem ohranjati človeško toplino in vezi v skupnosti. Ko pridejo v naš svet, poln tehnologije in njenih čudežev, se čudijo, sprašujejo in smejijo, ker vedo, da je življenje lahko preprosto dobro tudi brez interneta, kavnega avtomata ali mikrovalovne pečice. Ko pa tako imenovani ‘civilizirani ljudje’ pridejo med ‘divjake’ najprej doživijo tehnološki šok – predstavljajte si poslovneža, ki mora med ‘divjaki’ preživeti teden dni brez telefona in drugih modernih pripomočkov, ki bi mu omogočili zvezo s svetom. Nedvomno bi se počutil precej neprijetno!
Ko sem začela pisati ta članek, sem mislila, da bom napisala hvalospev tehnologiji. Četudi je tehnologija stvar, ki je vredna občudovanja in uporabe, pa še vedno ne more nadomestiti ljudi, kin jo uporabljajo ali stojijo za njo. Slike severnega sija se ne morejo primerjati z izkušnjo ko ga vidiš v živo. Čeprav se lahko pogovarjaš s prijateljico ki živi na kilometre daleč, se to ne more primerjati s čistim veseljem ko te obišče. Svojim staršem lahko podariš antikvitetno sliko ki je bila v družinski lasti ipred več rodovi n si jo po naključju našel na internetu, pa bo še vedno več vreden tvoj trud kot dejanska vrednost te slike. Pridobitev diplome prek online programov preprosto ni isto kot če obiskuješ predavanja in se tam seznaniš s svojimi sošolci in profesorji. Mogoče sem staromodna. Toda v davnini družine in družba niso bile ustvarjene prek interneta in tehnologije. Naj nam bo tehnologija sredstvo za povezovanje, in ne razdiranje, razumevanje in ne diskriminacijo, naj pomaga graditi mir in ne vojne! Naj bo orodje sodelovanja med generacijami ljudmi in narodov in ne vzrok (ali eden od njih,) za njihov razdor.

To je moja želja za našo sedajnost in prihodnost. Kdo ve, mogoče bo naša rasa celo doživela začetek Zvezdnih stez v realnosti …