Starost ni breme, temveč vrednost družbe

Slovenska družba se stara in starejši postajajo vse pomembnejši del naše družbe. Pri tem pa pogosto govorimo predvsem o stroških, zdravstvenih težavah, domovih in potrebi po pomoči.

Prehitro pozabimo, da so starejši predvsem ljudje in to tisti, ki so desetletja delali, vzgajali otroke, skrbeli za druge ter s svojim delom in znanjem soustvarjali slovensko družbo. Starost torej ne zmanjšuje človekove vrednosti. Spreminjajo se njegove potrebe in sposobnosti, ne pa njegovo dostojanstvo in pravica do odločanja o lastnem življenju. Zato mora biti odnos do starejših pomembno vprašanje nas vseh.

Starejši kot dodana vrednost družbe

Starejši niso samo prejemniki pomoči. Mnogi še vedno delajo, prostovoljno pomagajo, skrbijo za vnuke, sodelujejo v društvih in prispevajo k življenju svoje skupnosti. Predstavljajo pomemben vir življenjskih izkušenj, znanja, spominov in vrednot.

Pomembno je tudi medgeneracijsko sodelovanje. Mladi lahko starejšim pomagajo pri tehnologiji in vsakdanjih opravilih, starejši pa mladim predajajo izkušnje in življenjsko modrost. Takšni odnosi zmanjšujejo osamljenost in nerazumevanje med generacijami ter krepijo solidarnost. Družba, ki povezuje generacije, je bolj vključujoča in bolj človeška. Zato naj bo medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje temelj tudi naše družbe.

Pomoč in vloga svojcev

Pomoč starejšim mora biti usmerjena predvsem v ohranjanje njihove samostojnosti. Dobra pomoč ni tista, ki človeku vse naredi namesto njega, ampak tista, ki mu omogoča, da čim dlje sam odloča o svojem življenju in ostaja povezan s svojim okoljem. Ko človek zaradi starosti, bolezni ali drugih okoliščin potrebuje več pomoči, postane pomembna dolgotrajna oskrba. Ta mora zagotavljati varnost, dostojanstvo in kakovost življenja ter biti čim bolj prilagojena posamezniku. Starejši naj ostane doma in v okolju, ki ga pozna. V kolikor to res ni več mogoče, je potrebno izbrati institucijo (dom za starejše), ki mu bo nudil vse, kar potrebuje na stara leta.

Pri tem imajo pomembno vlogo svojci. Otroci, partnerji in drugi sorodniki pogosto prevzamejo velik del vsakodnevne skrbi. Njihova pomoč je dragocena, vendar lahko postane zelo zahtevna. Zato družina ne sme ostati sama. Potrebujejo podporo, informacije, pomoč pri oskrbi in možnost počitka. Skrb za starejšega človeka je skupna odgovornost družine, stroke, države in lokalne skupnosti. Potrebno jim je stati ob strani in onemogočati, da se z njim ravna neprimerno in nedostojanstveno.

Eden najbolj bolečih vidikov starosti je nasilje, o katerem se še vedno premalo govori. Lahko je fizično, psihično, spolno ali finančno, lahko pa se kaže tudi kot zanemarjanje. Pogosto se dogaja v odnosih, v katerih je starejši človek od druge osebe odvisen.

Starejši nasilja pogosto ne prijavijo, ker jih je strah, sram ali so od storilca odvisni. Zato moramo biti pozorni tudi drugi – svojci, sosedje, prijatelji, zdravstveni in socialni delavci ter vsi, ki prihajajo v stik s starejšimi. Nasilja ne smemo opravičevati s starostjo, boleznijo ali družinskimi odnosi. Slovenska družba mora zato poleg razvoja dolgotrajne oskrbe graditi tudi kulturo spoštovanja, varnosti in ničelne tolerance do nasilja nad starejšimi.

Človečnost se pokaže takrat, ko človek potrebuje pomoč

Staranje prebivalstva ni samo izziv, ampak tudi preizkus naše družbe. Starejših ne smemo razumeti kot breme, temveč kot pomemben del skupnosti, ki je skozi življenje prispeval k njenemu razvoju. Potrebujemo družbo, v kateri lahko starejši čim dlje živijo samostojno, kjer dobijo pomoč, ko jo potrebujejo, kjer svojci niso prepuščeni sami sebi in kjer je vsakršno nasilje nad starejšimi nesprejemljivo.

Najpomembnejše pa je preprosto, da starejši niso le številka, strošek ali problem. Zavedajmo se, da so ljudje z življenjsko zgodbo, dostojanstvom in pravico do spoštovanja. Družba se zares pokaže takrat, ko človek postane šibkejši. Takrat moramo znati stopiti bliže, ne stran in iskati vsemogoče izgovore, tako politika (pokojninski sistem) in seveda tudi družba kot celota.

Sodelujmo, družimo se in krepimo odnose ter s tem pokažimo, koliko je za slovensko družbo pomembna starejša generacija.

Doc. dr. Bojan Macuh