Osvežitev v pasjih poletnih dneh
Ko zjutraj vstanem, in nahranim moji dve kosmati kepici, pomislim na velik čeber ledu.
Junijski toplotni val, ki je zajel naše kraje, zahteva ukrepe, ki nas ustrezno hladijo. Ti nam olajšajo vsakdan, tako na tujih, denimo afriških ali na domačih tleh.
Naj bo jutro prijetno
Če vstanemo zgodaj zjutraj, ko moč sončnih žarkov še ni velika, na stežaj odprimo vrata in okna in v bivališče spustimo hladen in svež zrak. Vztrajajmo vse do višanja temperature zraka, nato pa stanovanje, oziroma hišo zaprimo ter spustimo zavese. Postopek zračenja ponovimo zvečer ali ponoči, ko se ozračje ponovno vsaj malo ohladi.
Pred širjenjem vročine lahko prižgemo klimatsko napravo ali ventilator. Uporaba prve ni primerna za zagrizene (ali bodoče) ekologe ter vse, ki so izrecno občutljivi na spremembo toplote zraka in se hitro prehladijo. Ventilator pa zrak meša.
Dnevno spremljajmo vremensko napoved, a ji na slepo ne sledimo, saj so vedno možna nepričakovana, ponavadi manjša odstopanja. Kasneje, tekom dneva pa, če smo veliko na prostem, našo kožo ustrezno zaščitimo pred močnimi sončnimi žarki. Z uporabo pripravkov za sončenje, zaščitnih pokrival in sončnih očal. Kar je ključno, kot obramba pred poškodbami kože in nastanka kožnega raka. Med 10. in 15. uro se zadržujmo v senci, če je le možno.
Ko sem živela na Obali, sem se, kot bolj svetlopolta, slednjih nasvetov držala skoraj kot pijanec plota. Tudi, če sem bila dolgo na plaži, sem se v največji vročini umaknila v senčno zavetje borovcev. Opekline niso prijetna izkušnja.
Pobeg pred nevarnimi žarki
Razmišljanje, da smo v globini morja varni pred žarečo toploto, je zmotno. Sončna svetloba seže celo nekaj metrov pod morsko globino. Zato tudi potapljanje brez ustrezne obleke v največji vročini ni najbolj primerno. Podobno velja tudi za sončenje na betonskih površinah, na primer na balkonih in terasah. Sončni žarki se od betona odbijajo in nas lahko ulovijo tudi tam, kjer bi to najmanj pričakovali.
O slednjem sem začela razmišljati nekaj let nazaj, po opravljenem intervjuju z dermatologinjo.
Ob zaključku prispevka bi rada z bralci delila še nekaj ‘vročih’ nasvetov:
- krema za sončenje ne predstavlja popolne zaščite pred vplivom Sonca
- bombaž omogoča koži dihanje, v vročini je primerna nošnja lahkotnih oblačil
- od časa do časa se lahko poškropimo s hladno vodo
- na plaži za ohladitev uporabljajmo javne tuše
- če v naši bližini ni tuša, pri sebi pa imamo kako temno, črno plastično vrečko, jo lahko napolnimo z vodo ter jo obešeno in preluknjano uporabimo kot tuš (ko se voda v njej segreje)
- ohladimo se v bližnji fontani (če je to dovoljeno)
- zavijmo se v hladne rjuhe ali brisače (po potrebi jih namočimo v hladno vodo ali za nekaj časa kar zamrznemo – ponavadi v ekstremnih primerih)
- nekaj kock ledu spravimo v vrečko iz blaga (bombažno) in slednjo položimo pod vrat ali gležnje
- ne delajmo neposredno pod vplivom močnih sončnih žarkov, v največji, bi se lahko reklo, kar peklenski vročini (velja za delo na zemlji, ipd.).
Skratka, zadržujmo se v senci, popijmo dovolj tekočine in v primeru bolezni upoštevajmo nasvete, ki so lahko življenjsko pomembni. Telo, to je predvsem naša koža nam bo hvaležna.
