Milijarde za jedrsko elektrarno, toda kje so državljani?

Ko gre za ideologijo, je oblast glasna. Ko gre za milijarde, pa bi najraje odločala brez državljanov. Torej, mi naj plačujemo za napake, ki jih bodo počeli. Kot da se zgodovina desne opcije ponavlja, ko »prilezejo« na oblast.

Slovenska politika ima očitno veliko energije za razprave o javni RTV, tujih delavcih, migracijah, burkah in drugih ideoloških temah. Pri nekaterih vprašanjih zna oblast ustvariti pravo politično dramo, razdeliti javnost in porabiti ogromno energije za prepričevanje državljanov. Ko pa pridemo do vprašanja, ki lahko Slovenijo finančno in energetsko zaznamuje za več desetletij, njena demokratična samozavest nenadoma izgine.

Imamo pravico soodločati o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem – JEK 2. Nam bodo dali možnost odločanja na referendumu?

Zakaj vlada ne zagotovi jasnega referendumskega odločanja o projektu, ki lahko z vsemi stroški financiranja stane več kot 15 milijard evrov? Zakaj od nas državljanov pričakuje, da bomo zaupali političnim odločitvam, ne da bi imeli možnost neposredno povedati, ali takšen projekt podpiramo? To je nesprejemljivo sprenevedanje. Oblast ne more biti demokratična samo takrat, ko ji to politično koristi. Ne more si lastiti pravice do odločanja o prihodnosti države, državljanom pa nameniti zgolj vloge plačnikov.

Več kot 15 milijard evrov – kdo bo plačal politične ambicije?

Osnovna investicijska vrednost JEK 2 je ocenjena na 9,6 milijarde evrov za elektrarno z močjo približno 1.000 MW oziroma 15,4 milijarde evrov za moč 1.650 MW. Ko prištejemo stroške financiranja, se ocene za večjo različico povzpnejo na približno 16,9 milijarde evrov v stalnih cenah, v tekočih cenah pa so lahko še višje. Končna cena še ni znana, dokončna investicijska odločitev pa je predvidena v letu 2028.

Naj se oblast ne skriva za tehničnimi izrazi in optimističnimi projekcijami. To so milijarde, za katere bodo na koncu odgovarjali tudi davkoplačevalci. Kdo bo plačal, če se bo projekt podražil? Kdo bo odgovarjal, če bodo gradnjo spremljale zamude? Bodo gospodinjstva plačevala dražjo elektriko? Bo država prevzela finančna jamstva in s tem izpostavila javne finance? Ali bodo stroške napak sedanjih odločevalcev nosili naši otroci in vnuki?

Slovenski državljani imamo pravico do odgovorov, ne pa do političnih obljub. Pri takšnem projektu ne sme biti prostora za prikrivanje tveganj, olepševanje številk ali prelaganje odgovornosti. Torej, Vrtovec in kompanija, z besedo na dan. Si upate vprašati nas, kaj menimo o izgradnji JEK 2?

Jedrska energija ni čudežna rešitev, ki bi odpravila vsa tveganja

Jedrska energija ima nedvomno prednosti. Zagotavlja stabilno proizvodnjo elektrike, ima nizke emisije toplogrednih plinov in lahko zmanjšuje odvisnost od uvoza. Toda ima tudi visoko ceno: drago gradnjo, stroške financiranja, radioaktivne odpadke, varnostne zahteve in končno razgradnjo elektrarne.

Zato je politično neodgovorno predstavljati JEK 2 kot edino razumno možnost. Državljani morajo dobiti primerjavo z drugimi energetskimi scenariji, vključno s hidroelektrarnami, sončno in vetrno energijo, hranilniki električne energije ter ukrepi za učinkovitejšo porabo. Odločitev mora temeljiti na strokovnih in ekonomskih dokazih, ne na politični trmi. Slovenija ne potrebuje oblasti, ki se je zaljubila v svoj projekt, temveč oblasti, ki zna dokazati, da je projekt res v javnem interesu.

Referendum, ki ga je politika najprej obljubila, nato pa umaknila

Za 24. november 2024 je bil načrtovan posvetovalni referendum o JEK 2. Državni zbor ga je 24. oktobra 2024 preklical, potem ko so se pojavili pravni in strokovni pomisleki glede referendumskega vprašanja in postopka. Za preklic je glasovalo 69 poslancev, eden je bil proti.

Takrat so bili pomisleki o kakovosti informacij in referendumskega vprašanja predstavljeni kot razlog za preklic. Toda zakaj politika v naslednjih dveh letih ni poskrbela, da bi državljani dobili vse potrebne informacije in možnost odločanja? Česa se je ustrašila takratna vlada? Je mogoče držala figo v žepu?

Vlada je februarja 2026 začela postopek priprave državnega prostorskega načrta za JEK 2. Oktobra 2026 je bilo javno pojasnjeno, da koalicijska pogodba predvideva nadaljevanje projekta, ne pa tudi referenduma. Torej projekt napreduje, neposredno odločanje državljanov pa ni predvideno. To je politično sporočilo, ki ga ne smemo prezreti. Če je oblast tako prepričana o pravilnosti svoje odločitve, naj jo postavi pred nas državljane. Če je prepričana, da je projekt v nacionalnem interesu, naj to dokaže na referendumu. Česa se pravzaprav boji? Neugodnega rezultata? Neprijetnih vprašanj? Soočenja z argumenti nasprotnikov?

Državljani nismo premalo sposobni, da bi odločali o tako pomembnem vprašanju. Smo pa očitno dovolj sposobni, da bodo desetletja nosili finančne posledice te odločitve.

Kjer je toliko denarja, mora biti toliko več nadzora!

Nepripravljenost na referendum sama po sebi ni dokaz korupcije ali drugih nepravilnosti. Takšnih obtožb brez dokazov ne smemo izrekati. Toda pri projektu, vrednem več kot 15 milijard evrov, je vsaka zahteva po preglednosti več kot upravičena.

Kdo bo dobavitelj tehnologije? Kako bodo izbrani izvajalci? Kdo bo nadzoroval pogodbe? Kakšna bo odgovornost za podražitve? Kdo bo imel gospodarsko korist? So vsi morebitni konflikti interesov razkriti? Ali so finančne ocene neodvisno preverjene? Javnost mora poznati odgovore na ta vprašanja. Vsi pomembni dokumenti, analize in pogodbeni pogoji morajo biti podvrženi ustreznemu javnemu in institucionalnemu nadzoru.

Oblast, ki od državljanov zahteva zaupanje, mora najprej sama dokazati, da je zaupanja vredna. Ne more se skrivati za nacionalnim interesom, kadar ta postane priročen izgovor za omejevanje javne razprave.

Volilni mandat ni dovoljenje za politično samovoljo

Tu se pokaže širši problem sedanje oblasti. Za ideološke spore, politično obračunavanje in teme, ki razburjajo javnost, očitno ne zmanjka časa. Pri projektu, ki bo zahteval milijarde javnega in zasebnega kapitala ter lahko zaznamoval več generacij, pa naj bi zadostovale odločitve političnih predstavnikov. Takšno razumevanje demokracije je nevarno.

Volilna zmaga ne pomeni, da lahko oblast brez širšega družbenega soglasja sprejema vse dolgoročne odločitve. Koalicijska pogodba ni nadomestilo za javno razpravo. Politični dogovor ni dokaz ekonomske upravičenosti. In nacionalni interes ni last nobene politične stranke.

Državljani nismo statisti v političnem gledališču. Smo ljudje, ki ustvarjamo javne prihodke, plačujemo davke in bomo nosili posledice odločitev, sprejetih danes.

Državljani, ne prepustimo prihodnosti Slovenije političnim strankam!

Čas je, da se javnost odločneje oglasi. Zahtevajmo referendum o JEK 2 pred dokončno investicijsko odločitvijo. Zahtevajmo objavo vseh ekonomskih analiz, celovit prikaz stroškov, neodvisno primerjavo energetskih alternativ in jasne odgovore o tem, kdo bo nosil finančna tveganja. Ne dovolimo, da bi se o projektu odločalo po načelu »politika ve najbolje, državljani pa bodo že plačali«. Ne sprejmimo, da se nas pri pomembnih odločitvah spomnijo samo pred volitvami, ko potrebujejo naše glasove.

Državljani moramo od poslancev, vlade, predsednice republike in vseh odgovornih institucij zahtevati javno opredelitev do referenduma. Zahtevajmo, da se ta tema ne izgubi v političnih obračunavanjih in medijskih dnevnih aferah. Gre za vprašanje, ki je bistveno pomembnejše od dnevne politike.

Če lahko politika odpira referendumska vprašanja o različnih družbenih temah, potem ni nobenega razumnega demokratičnega razloga, da bi se izognila vprašanju o investiciji, vredni več kot 15 milijard evrov. Slovenija ni last vlade, koalicije, energetskih družb ali političnih lobijev. Je država vseh nas. In če bomo za JEK 2 plačevali vsi, imamo pravico tudi odločati o njegovi prihodnosti.

Zato državljani, zahtevajmo referendum! Zahtevajmo transparentnost! Zahtevajmo odgovornost! Ne dovolimo, da nam prihodnost določijo za zaprtimi vrati, račun pa izstavijo nam in našim otrokom. Demokracija ni samo pravica, da na volilni dan oddamo glas. Je tudi pravica, da oblast nadzorujemo, ji postavljamo neprijetna vprašanja in zahtevamo neposredno odločanje, kadar gre za tako usodne odločitve.

Dovolj je političnega pokroviteljstva in odločanja brez zadostne javne odgovornosti. O prihodnosti Slovenije ne sme odločati zgolj trenutna politika. Besedo moramo imeti tudi mi, državljani!

Zbral in komentiral: doc. dr. Bojan Macuh