Gojenje domačih paradižnikov – od semena do sadeža

Zagotovo ste razliko med kupljenimi, po možnosti uvoženimi, in domačimi paradižniki okusili že ob prvem grižljaju. Verjetno ste se ob tem tudi vi odločili, da posadite nekaj sadik paradižnikov, če le imate vsaj malo vrtička. Pa sadike niso hotele zrasti ali pa so zrasle, obrodile pa niso.

Kaj rado pa se zgodi, da sadika sicer lepo zraste in obrodi, ampak paradižniki pa vseeno niso čisto »ta pravi«. Da bi se izognili tveganju z neznanimi sadikami za katere ne veste ali bodo dobro uspevale ali ne, je najbolje, da paradižnike vzgojite kar iz semen.

Priprava semen

Najbolje je, da semena vzamete paradižniku, ki vam je všeč po okusu. Semena polovice paradižnika bodo zadostovala za vzgojo sadik, zato lahko drugo polovico kar pridno  pojeste. Odstranite meso paradižnika in semena zložite na papirnato brisačko ali papirnat robček. Pri tem pazite, da semen ne poškodujete.

Semena posušite na zraku, pazite, da vam pri tem ne zgnijejo, potem pa jih shranite v suhem in temnem prostoru sobne temperature. Suha semena lahko hranite celo zimo, lahko pa jih pripravite šele spomladi iz kupljenega paradižnika. Glede na izkušnje, lahko večji uspeh pričakujete pri semenih, ki prihajajo iz paradižnika, ki je zrasel na vašem vrtu.

Posušena semena na papirnati brisački – gre za semena oranžnega češnjevca.

Kaljenje semen

Nekateri gojitelji svoja semena kalijo preden jih dajo v zemljo, zato da že takoj vidijo katera so dobra. To storite tako, da semena potopite v skodelico mlačne vode in pustite nekje na toplem dokler ne vzklijejo. Druga opcija pa je, da semena položite na vlažno papirnato brisačko, jo položite nekam na toplo in skrbite, da je ves čas vlažna.

Ko semena vzklijejo, jih posadite v zemljo, pri čemer pa morate zelo paziti na dve stvari:

• Kalček mora ostati popolnoma nepoškodovan in ob sajenju obrnjen navzgor,
• Morebitne koreninice, ki se razvijejo kaj hitro morajo ostati na rastlini, ne na papirnati brisački.

Osebno semena vedno posadim naravno v zemljo, brez predhodnega kaljenja. Vedno jih posadim nekoliko več kot želim imeti rastlin, ponavadi pa vsa vzklijejo in zrastejo – četudi se najde kakšen zamudnik.

Sajenje semen

Semena posadite več tednov preden boste želeli posaditi paradižnike. Vendar pri tem ne pozabite, da bodo tako semena kot tudi mlade rastline potrebovali svetlobo in toploto. Semena lahko posadite v pladnje za sajenje – večji črn, plastični pladenj s številnimi razdelki za zemljo. Ti pladnji so priročni za zalivanje in prestavljanje na sonce, vendar pa boste sadite morali presaditi v večje lončke, ko bodo dovolj zrasle.

Semena lahko posadite tudi kar v tiste črne plastične lončke, v katerih sicer dobite kupljene sadike. Če teh lončkov nimate, povprašajte v kakšni drevesnici ali pa rastlinjaku. Nikar jih ne kupujte. Za sajenje so popolnoma primerni tudi dobro očiščeni jogurtovi lončki ali pa plastični kozarčki – ne pozabite narediti lukenj v dno lončka.

Izberite kvalitetno zemljo in jo nasujte do približno 3 cm pod robom. V sredino zemljo naredite luknjo s svojim prstom. Prst v zemljo potisnite samo do prvega členka, ne dlje. V narejeno luknjo položite eno seme in ga nežno prekrite z zemljo. Zemljo rahlo zalijte in lonček postavite na toplo – a ne pretiravajte, da ne boste semena skuhali. Naravnost na radiatorju torej ni primerno mesto za vaše bodoče paradižnike.

Lončkov nikar ne prekrivajte s folijo. Nekateri prisegajo na pokrite lončke, vendar sem sama ugotovila, da folija v večini primerov naredi več škode kot koristi – tudi če je naluknjana.

Skrb za sadike

Paradižniki potrebujejo svetlobo in toploto. Seveda imajo raje sončno svetlobo, ampak tudi umetna zadostuje. Sama sem imela največ uspeha s paradižniki, ki so rasli v kurilnici, kjer je bila temperatura ves čas okrog 20 stopinj. Nad njimi pa sta viseli dve varčni žarnici, saj je sicer v kurilnici čista tema. Da jim ne bi kdaj pozabila prižgati luči, sem dodala še timer, ki avtomatsko prižge in ugasne elektriko in nastavila interval na 18 ur svetlobe.

Pri zalivanju se držite pravila »mokre noge in suha glava«. Seveda to ne pomeni, da mora voda stati do vrha zemlje. Vsekakor pa mora biti zemlja vlažna. Če bodo imele vaše sadike premalo vode, boste zelo hitro videli, da so začele veneti. Zalivajte vedno tik ob zemlji in ne močite listov. Pršilke pa sploh ne prinašajte v prostor kjer imate sadike, da vas ne bi slučajno zamikalo, da jih popršite.

Ko se pomladne temperature dvignejo, je priporočljivo, da sadike začnete nositi na sonce, da se bodo začele pripravljati na poletne temperature. Nikar jih ne nosite ven kadar je manj kot 16 stopinj ali če zunaj močno piha. Za toplo sonce in rahlo sapico pa vam bodo sadike zelo hvaležne – malo vetra jim bo tudi pomagalo, da okrepijo svoja stebla, da bodo bolje rasle in lahko nosile številne paradižnike, ko bodo zrasli.

Dobra 2 tedna stare sadike v pladnju za sajenje. Na sredini je še čisto majhen zamudnik, pri ostalih pa že vidimo tiste značilne paradižnikove liste.

Paradižniki v cvetličnem koritu?!

Sama sem bila priča že nekaj primerom, ko je bil paradižnik posajen v cvetlično korito. Žal noben primer ni bil preveč uspešen. Sadike so zrasle, vendar so obrodile zelo malo paradižnikov. Morda bi uspelo  z zelo velikim cvetličnim koritom, ampak zaenkrat kaže, da ni veliko upanja.

Drugače pa je s češnjevimi paradižniki. Le-ti zelo lepo uspevajo v cvetličnem koritu in bogato obrodijo. Ves postopek za gojenje češnjevih paradižnikov je čisto enak kakor za klasične paradižnike, le da vam jih ni treba presaditi v vrt – lahko jih imate kar v cvetličnem koritu ali loncu. Upoštevajte samo to, da bodo za korenine želeli malo več prostora kot pa okenske cvetlice.

Sajenje na vrt

Ko so vaše sadike dovolj močne in velike, jih lahko presadite na vrt. Najboljši čas za presajanje je, ko ocenite, da bi sadika potrebovala oporo. Vendar pa pazite, da tega ne storite prezgodaj. Tudi velike rastline ne bodo dobre prenesle morebitnih ohladitev kakršne se rade zgodijo aprila. Raje počakajte na sredino meseca maja. Morda boste zaradi tega domače paradižnike jedli kakšen teden kasneje kot vaši sosedje. Večja možnost pa je, da bodo ohladitve in toča poskrbele, da bodo morali tisti, ki se jim je preveč mudilo, še enkrat saditi nove sadike.

Vaši paradižniki vam bodo zelo hvaležni, če poskrbite, da bodo imeli nad glavo streho. Kot že rečeno, paradižniki ne marajo, da imajo mokre liste. Če so listi prevečkrat mokri bodo porjaveli in odpadli. Če pa bo preveč dežja padlo na vaše zoreče paradižnike, pa ti ne bodo dozoreli, ampak bodo začeli gniti in bodo odpadli. Streha pomeni, da boste morali paradižnike pridno zalivati, saj tega ne bo storil dež. Tudi pri odraslih sadikah velja pravilo, da imajo rade vlažno zemljo.

Posadite torej sadike na najbolj sončen del vrta, dajte jim nad glavo streho (samo streho, ne pokrivajte jih s toplo gredo) in vaše domače sadike bodo obilno obrodile in vas prijetno razveselile z okusnimi, sočnimi paradižniki.

Letošnji »poskusni zajček«, ki je bil posajen slaba 2 tedna pred ostalimi semeni, je že v vrtu. Senco ima samo zgodaj dopoldan.