Navidezna resničnost
Dvojni pomen besed, predmetov in dejanj je lahko zabaven.
Prvi vtis je lahko varljiv, čeprav mnogi s čustvi le slepo sledimo prijaznosti, gesti, zamenjani s šestim čutom. Kot med prvim ogledom vabljivih podob filma, katerega vsebino kar uganemo, a zaključka pa ne poznamo.
Vse je v percépciji
Pred kratkim je scenarij zabavnega večernega filma vseboval omembo spoštljivosti pred sakralnimi predmeti. Ob tem sem se spomnila na provokativno in šaljivo izjavo ikone popa, pevke Madonne:
Križi so seksi, kjer so na njih goli moški.
Kar dokazuje dvojnost pomena. Dve plati umetnine, iz katere lahko nastane cela zgodba. Kot bi človek bral šund, na naslovnici katerega bi se bohotila mična dama, polnih sočnih ustnic, dolgih nog in morda s cigaro v ustih. Zapeljivo ‘pin up’ dekle, ki bi se nekomu zdelo privlačno, zopet drugemu pa bolj kot ne ceneno. Podobno velja za vsakdanje, tudi povsem banalne, denimo puhlice ali bolj resne dogodke. Začetno navdušenje nad kako osebo ali pomembno priložnostjo, ki se pogosto izkaže žal le za nepregledno meglico, je vedno treba vzeti z rezervo. Kar spoznamo z leti, z izkušnjami številnih pripetljajev, ki začinijo jedi naše pojedine. Srčike našega življenja. Lažno upanje je kot pričakovanje slastnega koščka čokolade, ki se na koncu izkaže za pokvarjenega, slabega. Kot neželjena grenkoba, ki jo je gotovo spoznal vsak, ki je resnično živel.
Ženska, ki je postala nesmrtna
Znam biti redkobesedna, predvsem ko kaj ni ravno po mojem okusu. Ko pa me nekaj izrecno zanima se lahko spremenim v glasno ‘klepetalko’, ki želi na vsak način izraziti svoje mnenje, tudi svoj prav. Zgoraj zabeležene misli me tokrat povedejo na še nepopisane strani knjige filozofije, zgodovine in psihologije. In se ustavijo pri klasični teoriji na pol polnega kozarca, ki se nanaša na osebnost, dve možni plati posameznika. Na pesimista in optimista. Ob tem pobrskam po spletu in zasledim posnetek v angleškem jeziku, o tem pravzaprav že skoraj mističnem dognanju, ki že toliko let buri duhove in razteza sive celice marsikoga, ki nanj naleti. Pa poglejmo …
Nič ni tako, kot se sprva zdi. Vsaka malenkost, pa naj gre za človeško psiho ali pa le za preprosto izjavo, ima lahko dva obraza. Zanimiv zapis, delček te mitologije sem zasledila na: www.zgodovinarka.si.
Ljubezenska zgodba o ljubezni med smrtnico Psihe in Erosom je povezana z ljubosumnostjo Erosove matere Afrodite. Ta je bila ljubosumna nanjo, saj so moški raje častili Psihino lepoto kot Afroditino, zato je ukazala Erosu, naj kaznuje smrtnico tako, da se bo zaljubila v najgrše bitje na zemlji. Toda namesto tega se je v prelepo Psihe Eros zaljubil in jo vzel s seboj na svoj dom. Zdaj sta ji postali nevoščljivi sestri, ki sta jo prepričali, da je izdala svojega moža. Ta ji je namreč prepovedal, da bi ga videla. Užaljen Eros je zapustil svojo ženo, ki je odslej tavala po zemlji in iskala svojo izgubljeno ljubezen. Pri tem je srečala Afrodito in jo zaprosila za pomoč. Le-ta ji je zastavila nekaj težkih nalog, ki pa jih je bila Psihe sposobna opraviti. Zdaj se je lahko vrnila nazaj k svojemu možu in mu rodila dve hčerki. Pila je iz čaše nesmrtnosti in tako postala ena izmed bogov.
Včasih je določene, nam neotipljive ‘stvari’ težko povezati, še posebej, če je njihov izvor nam zelo zelo oddaljen. Drugače bi lahko, v nasprotju z našim dosedanjim znanjem, verjeli, da je prav vse na Zemlji relativno. O čemer govori sledeči posnetek
Odprt um, zbranost misli in pogum nas lahko odpeljeta v še nepoznane višave. V svet, ki ga še moramo raziskati, ne pa le poklapano obstati pred njegovimi vrati. S ključi v rokah.
