Napovednik leta 2017
Napovednik leta 2017 malo drugače
Pred dnevi sem naletela na spletu (tumblr, seveda,) na zanimivo vprašanje: »Predstavljajte si, da bi lahko videli predogled vašega življenja v letu 2017.«
Moja prva reakcija?
»Sveta proja, to je pa strašljivo!«
Ne bi smelo biti, predvsem zato, ker smo si skozi čestitke, obiske, SMS in e-voščilnice izmenjali dobre želje in srečo. Kjlub vsemu pa me vsako leto zgrabi mini-panika/depresija, češ kakšno leto pa bo tokrat.
Saj ne, da je bilo leto 2016 zame slabo – v več pogledih je bilo to zame prelomno leto – od prve službe, prvih sodelavcev in prvega slovesa od njih, ‘popoprano’ z občasnim obiskom zdravnikov zaradi takšnega ali drugačnega kolca v zdravju, pa naj je bilo to samo preventivno (hvala bogu, to je bilo večinoma), bili pa so tudi dnevi, ko me je položilo v posteljo (k sreči ne takrat, ko sem imela službo). Bili so dnevi veselja, kot je udeležitev poroke moje sestrične z njenim partnerjem, tako kot tudi dnevi žalosti, s pogrebi mojih stricev in tet. Frustracija, ko kaj ni šlo, in veselje, ko se je stvar razrešila. Dopisovanje s prijatelji z vseh koncev in krajev sveta. Navdušenje, ko sem našla še posebej dober glasmeni komad ali dva. Ter pisateljska ‘kom’a, ki je trajala en teden, ker sem morala pod nujno zapisati zgodbo, ki se mi je motala po glavi. Ponovno snidenje z Majo, mojo drago prijateljico in klepet o vsemogočem. Dober občutek, da se še vedno ‘klikneva’, četudi se nisva videli že pet let. Rojstni dan, poln presenečenj in kančka paranoje (in malo nerodna razlaga mami, zakaj je bila torta v obliki računalnika), dolgo, leno poletje, ko smo vsi molili za klimo v hiši, redki pa smo jo imeli, jesen, ki je prinesla gobe, kostanje in nujen obisk na urgenco, ter zima ki ni ne tič, ne miš (fliegemaus!), s snegom, ki je pripel prepozno za ‘beli božič’, in darila. Podarjena in tista, ki sem jih dobila v dar. Ter veliko sprehodov z eno pasjo dušico – tudi zdaj ne vem ali ona vodi na sprehod mene, ali pa jaz njo.
Leto 2017 je prišlo nenadoma, in še vedno počasi. Zavest, da je naš planet obkrožil Sonce še enkrat in se naslednji dan odpravlja na isto, vendar nekako novo pot. In seveda, da se naučim tiste presnete letnice 2017. To je svojevrstna kriza – komaj se navadimo letnice za tekoče leto, že pride nova, za eno številko večja. In to vsako leto.
Nazaj k predogledu 2017. Glede na to, kar me čaka (ponovno iskanje službe), me je ta stavek kar stresel. Po drugi strani pa si želim, da bi bil tak predogled – če bi ga seveda imela možnost videti, pozitiven. Po eni strani je smešno, da je to vprašanje tako ‘streslo’, glede na to, da radovedno preberem kak občasen horoskop, tarot ali rune. Toda tak ‘predogled’ mi je izgledal tudi nekako dokončen, da se ne da spremeniti, ne dobro ne slabo, in zaradi slednjega sem se hotela skriti pod odejo ter to talo imenovano ‘novo leto’ prespati. Vem, težave ali bolje rečeno, izzivi, bodo vedno. To pa ne pomeni, da mi bodo vedno pogodu. Zato skušam upati, da bo prihajajoče leto 2017, ne glede na ‘predogled’, pozitivno, z veliko ljubezni, smeha, zdravja ter da bom še dolgo obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada, in da bom počela stvari, ki jih rada počnem in da bom v tej smeri našla tudi svojo službo. (Pisanje, seveda!)
Za konec pa, dragi bralci, še ena misel/nasvet, ki naj vam osvetljuje nove poti, priložnosti dogodivščine:
Se tipkamo v letu 2017! 🙂
